Odmiranje mišic pri starejših in vloga fizioterapije

Ko se starost odraža v manjši moči, nestabilni hoji in hitrejši utrujenosti, se lahko neopazno razvija proces, ki ga poljudno imenujemo odmiranje mišic. Odmiranje mišic je progresivno zmanjševanje mišične mase, posledično tudi moči in funkcije, ki je značilna za obdobje starosti.

K njenemu razvoju prispevajo zmanjšana telesna aktivnost, hormonske spremembe, slaba prehrana in kronična obolenja, vse to pa postopno oslabi sposobnost telesa, da ohranja mišično tkivo. Izguba mišične mase ne vpliva le na gibanje, tem več tudi na ravnotežje, presnovo, samostojnost in splošno kakovost življenja posameznikov.

Učinkovito upočasnjevanje izgube mišične mase zahteva premišljen in dosleden pristop, pri čemer strokovno vodene vaje za krepitev mišic dokazano izboljšujejo funkcionalne sposobnosti starejših. Sodelovanje s specialistom fizioterapije v okviru individualno prilagojenega programa vadbe, s spremljanjem napredka in usklajevanjem obremenitev bistveno prispeva k obnovi mišične zmogljivosti ter k varnejšemu gibanju v vsakdanjem življenju.

S pravilno strukturiranim programom vadbe, ustrezno prehrano in premišljeno rehabilitacijo lahko starejši ohranijo visoko stopnjo samostojnosti. Redna skrb za mišično zdravje tako ne pomeni le manj bolečin in več energije, temveč prinaša tudi večjo aktivnost, varnejšo mobilnost in občutek samozavesti, ki je v zrelih letih neprecenljiv!

Naročite se na fizioterapevtsko obravnavo upada mišične mase

Ko se z leti zmanjšuje telesna moč in postajajo vsakdanja opravila zahtevnejša, lahko v ozadju tiho napreduje proces, ki močno vpliva na zdravstveno stanje in kakovost življenja. Postopna izguba mišične mase, mišične moči in funkcionalne sposobnosti, ki se običajno začne po srednji odraslost, se izraziteje kaže v starosti.

Gre za naraven, vendar pospešen proces, na katerega močno vplivajo premalo gibanja, neustrezna prehrana, hormonske spremembe in kronične bolezni. Zaradi zmanjševanja mišične mase se slabša stabilnost, povečuje utrujenost in narašča tveganje za padce, kar občutno vpliva na gibalno sposobnost in samostojnost pri vsakodnevnih opravilih.

Ko mišice postopno izgubljajo svojo moč in volumen, to ni posledica enega samega vzroka, temveč preplet več dejavnikov, ki se s starostjo medsebojno krepijo.

Najpomembnejši vzrok za postopen pojav odmiranja mišic je pomanjkanje redne telesne aktivnosti, zlasti vaj za moč, zaradi česar telo hitreje razgrajuje mišična vlakna, kot jih lahko obnovi. S staranjem prihaja tudi do naravnih hormonskih sprememb, ki zmanjšujejo sposobnost mišičnega tkiva, da se obnavlja in odziva na obremenitve.

Pomemben vpliv ima prehrana, predvsem premalo zaužitih beljakovin ter pomanjkanje vitamina D, ki sta ključna za ohranjanje mišične mase. Izgubo mišične mase pospešujejo tudi kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, artritis in bolezni pljuč, saj povečujejo vnetne procese in zmanjšujejo telesno zmogljivost.

K hitremu upadu mišic vodi še dolgotrajna nepokretnost ali imobilizacija, na primer med hospitalizacijo ali po operaciji, ko mišice že v nekaj tednih občutno oslabijo. Vse to dopolnjuje še starostno zmanjšanje živčno-mišične povezanosti, kar dodatno oslabi sposobnost učinkovitega krčenja mišic.

Znaki odmiranja mišic so v prvi fazi subtilni, saj se izražajo postopoma. Zgodnje prepoznavanje znakov je ključno za preprečevanje resnejših posledic.

Med najpogostejše znake uvrščamo občutek hitre utrujenosti pri vsakodnevnih opravilih, kot so hoja po stopnicah, vstajanje s stola ali nošenje nakupovalne torbe. Mišice postopoma postajajo šibkejše, kar vodi do zmanjšane moči rok in nog ter slabšega ravnotežja, zaradi česar se poveča tveganje za padce.

Drugi resen znak je vidna izguba mišične mase, še posebej na nogah, rokah in ramenih, kar se pogosto izraža z zmanjšano vzdržljivostjo. Prav tako se lahko pojavijo težave z gibanjem, upočasnjeni refleksi in zmanjšana gibljivost sklepov.

Zgodnja prepoznava znakov in simptomov odmiranja mišic omogoča pravočasno ukrepanje. Učinkovita obravnava zajema individualiziran program telesne vadbe in strokovno fizioterapevtsko podporo.

Naročite se na fizioterapevtsko obravnavo upada mišične mase

Diagnoza

Diagnoza pri obravnavi izgube mišične mase temelji na kombinaciji klinične ocene, funkcionalnih testov in meritev mišične mase. Klinična ocena stanja zajema oceno mišične moči ter izvedbo ortopedskih testov, medtem ko se bioimpedančna ali DEXA metoda uporablja za analizo sestave telesa in natančno opredelitev obsega mišičnega upada.

Pri kompleksnejših primerih se oceni tudi funkcionalna sposobnost oz. obremenilna kapaciteta spodnjih udov in stabilnost ter spremljajo dodatni laboratorijski testi, kot so ravni vitaminov, hormonov in markerji vnetja, ki lahko vplivajo na mišično zdravje.

Fizioterapevtsko zdravljenje

Primarna oblika fizioterapevtskega zdravljenja je ciljana telesna vadba z vajami za moč, ki so prilagojene posameznikovim zmogljivostim in stanju mišic. V Medicofit kliniki izvajamo strukturirane programe terapevtske in kineziološke vadbe, ki vključujejo progresivno obremenjevanje ciljnih mišičnih skupin, vaje za izboljšanje ravnotežja in propriocepcije ter funkcionalne vaje.

Z usmerjeno vadbeno intervencijo povečujemo mišično maso, izboljšujemo moč in koordinacijo ter zmanjšujemo tveganje za padce in poškodbe. Čeprav instrumentalne metode, kot so TECAR terapija, HiTop elektroterapija ali terapija z udarnimi valovi nimajo primarne vloge, se v določenih primerih uporabljajo kot dopolnilni postopki za lajšanje akutnih bolečin ali lokalno stimulacijo mišic.

Redno spremljanje napredka omogoča prilagoditev obremenitev, progresijo vaj in optimizacijo rezultatov. S celostnim pristopom lahko ohranimo ali celo povečamo mišično moč in funkcionalnost, kar neposredno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja!

Coll, P. P., Phu, S., Hajjar, S. H., Kirk, B., Duque, G. in Taxel, P. (2021). The prevention of osteoporosis and sarcopenia in older adults. Journal of the American Geriatrics Society, 69(5), 1388–1398. https://doi.org/10.1111/jgs.17043

Moore, S. A., Hrisos, N., Errington, L., Rochester, L., Rodgers, H., Witham, M. in Sayer, A. A. (2020). Exercise as a treatment for sarcopenia: an umbrella review of systematic review evidence. Physiotherapy, 107, 189–201. https://doi.org/10.1016/j.physio.2019.08.005

Sayer, A. A. in Cruz-Jentoft, A. (2022). Sarcopenia definition, diagnosis and treatment: consensus is growing. Age and Ageing, 51(10), afac220. https://doi.org/10.1093/ageing/afac220

Vlietstra, L., Hendrickx, W. in Waters, D. L. (2018). Exercise interventions in healthy older adults with sarcopenia: A systematic review and meta-analysis. Australasian Journal on Ageing, 37(3), 169–183. https://doi.org/10.1111/ajag.12521