Obraba kolena je najpogostejše bolezensko stanje kolenskega sklepa, za katero je značilna tipična ostra bolečina in omejen obseg gibljivosti. Obraba ali artroza je degenerativna bolezen, kjer izginja hrustanec na kosti v kolenskem sklepu.
Obraba kolena je lokalizirana in kronična bolezen celotnega sklepa, ki prizadane sklepni hrustanec, križne vezi in meniskusa.
Artroza se pojavi pri kar 10% moških in 13% žensk nad 60 let in z leti napovedujejo, da se bo procent obolelih povečal zaradi staranja družbe.
Obrabo ali artzoro kolena delimo na primarno (posledica degeneracije hrustanca) in sekundarno (posledica travmatske sile ali revmatoidnega artritisa)
Obraba kolena nastane zaradi prepleta več dejavnikov tveganja (športna poškodba, sklepna poškodba, debelost, genetika) in se razvije tudi pri mlajših posameznikih.
Artroza kolena se tipično in pogosto pojavi pri starejših ljudeh, ki s časoma postane življenjsko omejujoča.
Tipični znak artroze kolena je ostra bolečina, ki se stopnjuje ob obremenitvah (daljša hoja, hoja po stopnicah, hoja v hrib, tek) in vsakodnevnem gibanju. Bolečina občasno izžareva v stegno in proti stopalu.
Postopoma se zaradi tanjšanja hrustanca in povečanja bolečine zmanjšuje obseg gibljivosti v kolenskem sklepu in posledično postaja vedno bolj otrdel.
Občasno pride do zatekanja v kolenski sklepu, kar še dodatno omejuje gibljivost v sklepu.
Zmanjšan obseg gibljivosti, oteklina, bolečina in mirovanje posledično vodijo do zmanjšanja mišične moči v kolenskih mišicah (mišična masa ob mirovanju izredno hitro upada)
Napredujoča artroza povzroča hujše simptome, ki kmalu onemogočajo vsakodnevno funkcioniranje in zmanjšajo kvaliteto življenja posameznika.
Artroza kolena se razvije zaradi prepleta različnih dejavnikov, ki so biološki (na katere nimamo vpliva) in nebiološki (na njih imamo vpliv).
Najpogostejši vzrok artroze kolena je starost, kajti z leti se povečuje obraba hrustanca.
Prekomerna telesna teža dodatno obremenjuje strukture, ki pospešijo proces degeneracije (obrabe).
Travmatska poškodba (ruptura sprednje križne vezi, ruptura zadnje križne vezi, poškodba meniskusa, zlom kosti) povzroči nastanek artroze v kolenu.
Vsakodnevne obremenitve in delo, kjer se izvajajo ponavljajoče obremenitve na kolenski sklep.
Biološki dejavniki tveganja za nastanek bolezni so starost, spol (ženske bolj dovzetne za obrabo kot moški), rasa in genetika.
Primarna faza zdravljenja zahteva diagnostični pregled, ki zajemo magnetno resonačno slikanje (MRI) za potrditev diagnoze in določitev obsega poškodovanega predela.
Zastavi se individualni fizioterapevtski program (specialna terapevtska vadba in instrumentalna fizioterapija) usmerjen v odpravljanje simptomov (bolečina, zmanjšana mišična moč, zmanjšanj obseg gibljivosti) in vzrok nastanka bolezni.
Naslednja faza zajema lajšanje simptomov, kot so bolečina in oteklina z uporabo najsodobnejših naprav (PERISO tehnologija, TECAR terapija, LASER terapija, elektroterapija HiTOP, ultrazvočna terapija).
Kineziološki program vsebuje specifične vaje (izometrične, vaje za moč, vaje za gibljivost, ravnotežne vaje in nevro-mišična vadba), ki ohranjajo oziroma izboljšajo obseg gibljivosti v sklepu in povečajo jakost mišične moči kolenskih mišic ter jedra telesa.
Pomembna je preventivna vadba, ki izboljšuje funkcijsko delovanje in počutje posameznika.
Po potrebi se ob specialni vadbi zastavi tudi poseben prehranski program z namenom izgube telesne teže in izboljšanja procesov metabolizma.
Kadar fizioterapevtsko zdravljenje ni zadostno se poslužujemo operativnega zdravljenja – delne ali totalne zamenjave kolena (endoproteza kolena). Fizioterapevt je ključnega pomena pri predoperativni pripravni na operacijo.
Zamenjava kolena z delna ali totalno endoprotezo je pogosta operacija pri posameznikih z napredujočo artrozo kolena.
Delna endoproteza kolena pomeni, da se zamenja samo del kolenskega sklepa medtem ko totalna endoproteza pomeni zamenjavo celotnega kolenskega sklepa.
Operacijski poseg se priporoča, kadar ostra bolečina omejuje vsakodnevne aktivnosti in zmanjšuje kvaliteto življenja.
Najpomembnejše priporočilo je nizko intezivna vadba, raztezanje in vsakodnevno gibanje.
Telesna vadba bo vzdrževala kostno gostoto, okrepila mišice okoli kolenskega sklepa, izboljšala gibljivost in koordinacijo, zvečer boste hitreje zaspali in izboljšala se bo vaša telesna teža.
Za zmanjševanje bolečine se poslužujte uporabu hladu (krioterapija) in uporabo toplote (termoterapija).
Ob prekomerni teži se priporoča zmanjšanje dnevnega vnosa hrane in dieta.
