Lumbosakralna hrbtenica predstavlja ključno strukturo našega telesa, saj nam omogoča gibanje, podporo in zaščito hrbtenjače ter živčnih korenin. Gre za del hrbtenice, ki povezuje ledveni (lumbalni) in križni (sakralni) del in je izpostavljen velikim obremenitvam med vsakodnevnim gibanjem. Zaradi svoje vloge in anatomskih značilnosti je ta del hrbtenice pogosto podvržen različnim težavam in boleznim, kot so razne bolečine v križu, hernija diska in degenerativne spremembe.
Glavna vloga ledveno-križničnega dela hrbtenice, ki je najnižji gibljivi del človeške hrbtenice, je v tem, da podpira celoten zgornji del telesa. Za sinhrono in učinkovito delovanje je potreben vzajemen proces med mišicami, ligamenti ter živčnimi komponentami.
V članku bomo podrobneje predstavili anatomijo lumbosakralne hrbtenice, njeno funkcijo ter najpogostejše motnje in težave, ki lahko prizadenejo ta pomemben del našega telesa. Razumeti same mehanizme delovanja naše hrbtenice nam ne pomaga le pri obvladovanju bolečine in drugih simptomov, ampak tudi pri preprečevanju nadaljnjih težav, medtem ko dobro zasnovana fizioterapija pomaga pri ohranjanju zdravja in dobre kakovosti življenja!
Lumbosakralna hrbtenica obsega 5 ledvenih vretenec (L1 – L5), 5 križničnih vretenc (S1 – S5) ter križnico in trtico.
Gibi, ki so možni v hrbtenici so fleksija (upogib), ekstenzija (zaklon), lateralna fleksija (stranski odklon) ter rotacije. Ti gibi hrbtenice povzročajo različne sile, ki delujejo na ledveni del hrbtenice in križnico (npr. natezne in strižne sile).
Pomembne strukture v tem delu so fasetni sklepi, vezi, mišice in živčne korenine. Prav tako se med vretenci se nahaja medvretenčna ploščica (disk), ki je sestavljena iz poltekočega jedra, ki ga obdaja obroč oz. anulus. Jedro je sestavljeno večinoma iz vode, vendar se s staranjem delež vode v jedru zmanjšuje. Glavna funkcija diska je omogočanje gibanja med dvema vretencema in prenašanje obremenitev iz enega vretenca na drugo.
Razumevanje anatomije lumbosakralne hrbtenice je ključnega pomena za diagnosticiranje in zdravljenje težav, ki lahko nastanejo zaradi poškodb, degenerativnih sprememb ali nepravilnih obremenitev!
Vzroki za nastanek težav in dejavniki tveganja
Težave v lumbosakralni hrbtenici lahko nastanejo zaradi različnih dejavnikov, med katerimi so najpogostejši:
degenerativne spremembe hrbtenice (pojavijo se s staranjem, npr. spondiloza ali degeneracija diskov),
poškodbe (npr. zlomi, izpahi ali poškodbe mišic in vezi),
nepravilna drža in dolgotrajne prekomerne obremenitve (sedentarnost, neustrezna telesna drža in nepravilno dvigovanje bremen),
dolgotrajna neaktivnost (pride do atrofije mišic, ki podpirajo hrbtenico),
povišan ITM (poveča se obremenitev na hrbtenico, posledično se pojavi hitrejša obraba medvretenčnih ploščic),
genetski dejavniki (dedna nagnjenost) in
poklic (težko fizično delo, prisilni položaji in ponavljajoči gibi).
Ugotovitev vzroka težav je zelo pomembna za preprečevanje težav, prepoznavanje simptomov in učinkovito zdravljenje že nastalih motenj!
Pogosti simptomi
Simptomi, ki se lahko pojavijo pri težavah v lumbosakralni hrbtenici so:
omejena gibljivost (težave pri obračanju, sklanjanju ali vstajanju),
mravljinčenje (nakazuje na težave z živci),
mišična šibkost (zmanjšana mišična moč),
odsotnost refleksov (spremenjeni ali odsotni refleksi v spodnjih okončinah) in
motnje pri odvajanju(zahteva nujno zdravniško pomoč!).
Zgodaj prepoznani simptomi bodo omogočili hitro ugotavljanje motenj ali težav ter hitro ukrepanje!
Motnje in težave
Motnje in težave pri lumbosakralni hrbtenici so izredno pogoste, saj ta del hrbtenice prenaša največje obremenitve. Težave so lahko mehanskega, degenerativnega ali travmatskega vzroka, lahko pa so posledica določenih bolezenskih stanj.
Med degenerativne spremembe hrbtenice prištevamo hernijo diska, saj je disk pogosto podvržen preobremenitvam. Zmanjšanje njegove debeline vpliva na pojav bolečine ter zmanjšano gibljivost. Prav tako se pogosto pojavi degeneracija hrbtenice (spondiloza), kjer kostni odrastki (osteofiti) dražijo živčne strukture.
Vzrok za težave so lahko tudi vnetne bolezni hrbtenice, med katere spada ankilozirajoči spondilitis, kjer gre za kronično vnetje sakroiliakalnih sklepov in hrbtenice. Pojavlja se tudi lumbosakralna diskogena bolečina, ki je velikokrat vzrok za težave v spodnjem delu hrbta. Omenjene težave lahko izhajajo iz različnih struktur, predvsem fasetnih sklepov, hrbtnih mišic ali vezi.
Poškodb in bolezni hrbtenice je še veliko več, tukaj smo omenili le najpogostejše.
Diagnostika se začne z dobro začetno anamnezo, kjer zberemo pomembne podatke o težavah, kdaj je do njih prišlo in kaj jih omili ali poslabša. Nato se izvede podroben klinični pregled z opazovanjem in inspekcijo, kjer opazujemo krivino hrbtenice, izvedemo tako aktivne kot pasivne gibe, palpiramo okoliške mišice, trnaste odrastke vretenc in opazujemo ali zaznamo kakšno atrofijo, brazgotino oziroma deformacijo. Ob sumu na poškodbo živcev ali njihovo utesnitev je pomembno izvesti tudi nevrološki pregled dermatomov, miotomov in refleksov ter preveriti integriteto in pomičnost živčevja. Prav tako lahko ob sumu na določene poškodbe izvedemo specialne ortopedske teste, ki potrdijo diagnozo.
V večini primerov je potrebna tudi slikovna diagnostika, kjer se pri sumu na zlome vretenc uporablja RTG, pri sumu na hernijo diska, utesnjenost živčnih struktur, hrbtenjače, ligamentov ali vnetnih sprememb pa MR. Občasno je v uporabi tudi CT, scintigrafija skeleta ali UZ.
Po opravljeni diagnostiki se strokovnjaki med seboj posvetujejo in izmenjajo mnenja ter skupaj oblikujejo individualen načrt zdravljenja poškodbe.
Uporaba ustreznih postopkov diagnostike je ključna za določitev primernega zdravljenja za vsakega posameznika!
Zdravljenje
Zdravljenje težav v lumbosakralnem delu hrbtenice je po navadi na začetku konzervativno s prilagoditvijo aktivnosti.V primeru vztrajajočih simptomov in poslabšanju stanja pa se svetuje operativno zdravljenje (npr. disektomija ali laminektomija).
Akutna faza je namenjena kratkotrajnemu počitku, nato pa postopnemu vračanju k normalnim aktivnostim. Pri tem si lahko osebe s težavami lajšajo bolečine s pomočjo protibolečinskih ali protivnetnih zdravilih. Bolečine lahko obvladujemo s pomočjo Wintecare TECAR terapije, vendar je najpomembnejši aktiven pristop in spodbujanje sodelovanja.
Manualna terapija skrbi za mobilizacijo in izboljšanje gibljivosti. Ta je lahko v primeru hujših bolečin na začetku pasivna, nato pa aktivna. Svetuje se tudi obravnava mehkih tkiv, ki bo pripomogla k zmanjšanju mišične napetosti in bo pospešila prekrvavitev območja. Fizioterapevti posameznike naučijo osnovih vaj za mišično – vezivno moč in propriocepcijo.
Kineziologi si prizadevajo okrepiti mišice in povrniti primarno funkcijo s specialnimi vajami. Naučijo vas izvajanja kinezioloških vaj propriocepcije in specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja s pomočjo nestabilnih podlag in drugih pripomočkov. Prav tako je potrebno okrepiti stabilizatorje hrbtenice, kar dosežemo s kineziološkimi vajami za hrbtenico in moč jedra telesa. Pri tem moramo upoštevati načelo postopnosti in vaje stopnjevati počasi in varno.
V primeru mišičnih nesorazmerij vam kineziologi pomagajo pri korekciji, pomembna je tudi krepitev celega telesa. Spodbuja se učenje osnovnih gibalnih vzorcev, ki postopoma preide v funkcionalne in kompleksnejše vzorce, s katerimi se oseba srečuje vsakodnevno. Za trajno vzdrževanje zdravja kardiovaskularnega sistema sta pomembna tudi aerobna vadba in trening mišične vzdržljivosti.
V sklopu post rehabilitacije se osebe s težavami lumbosakralne hrbtenice educira in pouči o pravilni drži med sedenjem in hojo ter kako primerno dvigovati bremena. Prav tako je pomembno opozoriti na primerno ergonomijo na delovnem mestu (pravilna namestitev mize, stola, računalnika itd.). Najpomembnejša stvar, ki omogoča dolgotrajno odpravo simptomatike pa je redno izvajanje telesne aktivnosti in nadzor nad primerno telesno težo.
Zdravljenje lumbosakralnega predela je najučinkovitejše, kadar je celostno in prilagojeno posamezniku!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza stanja je odvisna od vrste in resnosti težav ter pravočasnosti zdravljenja. Pri mnogih so težave začasne in se lahko odpravijo z redno fizioterapijo, v primeru hudih degenerativnih sprememb pa je prognoza lahko manj ugodna, kljub temu pa lahko s pravilnim pristopom še vedno dosežemo izboljšanje stanja.
Pri nespecifičnih bolečinah v križu se stanje izboljša po 6 do 10 tednih, pri herniji diska po 8 do 12 tednih, v primeru spondiloze (od nekaj mesecev do leta dni) pa gre za dolgotrajno vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja.
V kliniki Medicofit s celostnim pristopom in strokovno fizioterapijo omogočamo hitro okrevanje ter izboljšanje kakovosti življenja!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Amin, R. M., Andrade, N. S. in Neuman, B. J. (2017). Lumbar Disc Herniation. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 10(4), 507–516. https://doi.org/10.1007/s12178-017-9441-4
Lindbäck, Y., Tropp, H., Enthoven, P., Abbott, A. in Öberg, B. (2018). PREPARE: presurgery physiotherapy for patients with degenerative lumbar spine disorder: a randomized controlled trial. The Spine Journal, 18(8), 1347–1355. https://doi.org/10.1016/j.spinee.2017.12.009
Yamamoto, I., Panjabi, M. M., Crisco, T. in Oxland, T. (1989). Three-Dimensional Movements of the Whole Lumbar Spine and Lumbosacral Joint. Spine, 14(11), 1256.
