Ledvena lordoza – Vzroki, simptomi in zdravljenje

Ledvena lordoza je naravna krivina v spodnjem delu hrbtenice, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti, gibljivosti in pravilne telesne drže. Njena funkcija je, da blaži obremenitve, ki se na hrbtenico prenašajo med gibanjem, ter omogoča enakomerno porazdelitev telesne teže preko celega telesa.

Ta krivina v ledvenem predelu je bistvena za pravilno biomehaniko telesa, saj preprečuje prekomerne obremenitve na hrbtenico in medvretenčne diske.

Kdaj ledvena lordoza postane problematična? Čeprav je ledvena lordoza nujna za pravilno delovanje telesa, lahko postane težava, če se krivina pretirano zmanjša ali poveča.

Hipolordoza označuje zmanjšano ledveno krivino, kar lahko privede do togosti v spodnjem delu hrbta in omejene gibljivosti. Nasprotno, hiperlordoza (najpogosteje), kjer je krivina povečana, povzroča prekomerno ukrivljenost v ledvenem predelu, kar lahko vodi do nepravilne drže, povečanega pritiska na hrbtenične diske in bolečin v križu.

Te težave niso redke. Raziskave kažejo, da ima približno 20–30 % odraslih težave s poudarjeno ledveno lordozo, kar pogosto vodi v kronične bolečine v hrbtu.

Stanje ne vpliva le na hrbet, temveč na celoten gibalni sistem, saj povzroči nepravilno razporeditev teže na nogah in stopalih, kar lahko privede do dodatnih težav, kot so bolečine v kolenih in kolkih.

Če se težave ne prepoznajo pravočasno, lahko pride do trajnih posledic, kot so hernija diska, degenerativne spremembe na vretencih ali osteoartritis.

Povečana ali zmanjšana ledvena lordoza se lahko pri ljudeh razvije zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na hrbtenico in okoliške mišice.

Med najpogostejše vzroke strokovnjaki prištevajo:

• Neprimerno držo (med hojo, stojo ali sedenjem),
• šibke mišice trupa in hrbta (neustrezna podpora hrbtenici),
• prekomerno telesno težo (povečan pritisk na spodnji del hrbta),
• nosečnost,
• prirojene deformacije hrbtenice (npr. skolioza),
• degenerativne spremembe,
• pretekle poškodbe hrbtenice in
• genetski dejavniki.

Pogosto je krivec neravnovesje med šibkimi trebušnimi mišicami in močnimi hrbtnimi mišicami. Če so trebušne mišice šibke, hrbtenica nima ustrezne opore, kar vodi do večje ukrivljenosti.

Pri obravnavi je pomembno ugotoviti, kateri izmed teh vzrokov najbolj prevladuje, da ga lahko primerno obravnavamo!

Dejavniki tveganja za razvoj ledvene lordoze

Dejavniki tveganja in vzroki za nastanek hiperlordoze ali hipolordoze se prepletajo, med katerimi se v raziskavah največkrat omenja spremembe v drži, ki pomembno vplivajo na bolečino v spodnjem delu hrbta. Nepravilna drža obremenjuje vezi in mišice, kar posredno vpliva na ukrivljenost hrbtenice.

Prav tako povečujejo verjetnost za razvoj zmanjšana gibalna aktivnost, ki oslabi mišice, debelost, mišična neravnovesja in degenerativne bolezni hrbtenice.

Čeprav ledvena lordoza ni nujno škodljiva, lahko pri pretirani ukrivljenosti povzroča bolečine v križu in težave z gibljivostjo, zato je pomembno prepoznati vzroke in ustrezno ukrepati.

Simptomi so različni med pacienti glede na resnost in vzrok stanja. Pojavlja se tudi, da so osebe lahko asimptomatske (brez simptomov), a imajo spremembe v krivini hrbtenice.

Najpogostejši simptomi so:

• Bolečine v ledvenem delu hrbta: To je najpogostejši simptom, ki se pojavi zaradi nepravilne obremenitve hrbtenice in prekomernega pritiska na ledveni del. Bolečina je lahko blaga ali intenzivna in se običajno poslabša ob dolgotrajnem sedenju ali stoji.
• Občutek napetosti v spodnjem delu hrbta: Ljudje z lordozo pogosto občutijo zategnjenost v mišicah okoli spodnjega dela hrbta, kar je posledica nepravilne drže in mišične neravnovesje.
• Utrujenost in šibkost mišic: Preobremenjene mišice, zlasti tiste okoli ledvenega dela, lahko postanejo utrujene in šibke, kar vodi do zmanjšane podpore hrbtenici in poslabšanja simptomov.
• Težave pri gibanju: Zaradi bolečin in napetosti je gibanje pogosto omejeno. Ljudje z lordozo lahko opazijo togost v hrbtu in težave pri upogibanju ali obračanju trupa.
• Bolečina v kolkih ali kolenih: Spremenjena drža vpliva tudi na kolčne in kolenske sklepe, kar lahko vodi do bolečin v teh predelih, saj telo nepravilno porazdeli obremenitev.
• Nevrološki simptomi: V primerih, ko povečana lordoza pritiska na živce, se lahko pojavijo simptomi, kot so mravljinčenje, otrplost ali celo šibkost v nogah. To lahko kaže na stiskanje živcev in je resnejši zaplet.

V primeru, da bolečina vztraja, se pojavijo težave pri vsakodnevnih aktivnostih in nevrološki simptomi je potrebno hitro obiskati zdravnika!

Naročite se na zdravljenje ledvene lordoze

Diagnostika ledvene lordoze

Diagnoza ledvene lordoze se prične z anamnezo, kjer pacient opiše svoje simptome, življenjski slog in omeni predhodne poškodbe. Nadaljuje se z izvedbo kliničnega pregleda z opazovanjem drže, hoje in testi za morebiten nevrološki izpad. Prav tako se izmeri kot ledvene lordoze, kjer njegova velikost odločuje o poteku nadaljnjega zdravljenja.

Brez ustrezne slikovne diagnostike si dandanes ne moremo predstavljati natančne opredelitve stanja, zato uporabimo RTG, MRI ali CT za potrditev diagnoze in izključitev nevarnih stanj.

Zdravljenje ledvene lordoze

Zdravljenje je odvisno od velikosti kota, vzroka nastanka in izraženosti simptomov. Najpogosteje se odločimo za konzervativen način zdravljenja, kjer v Kliniki Medicofit pričnejo akutno zdravljenje s protibolečinsko Wintercare Tecar terapijo in trigger point terapijo za sprostitev pogosto napetih hrbtnih in kolčnih mišic.

Smiselna je tudi manualna terapija z masažo in sklepno mobilizacijo hrbtenice za ohranjanje obsega gibljivosti. Poleg tega se lahko bolečine lajša s protibolečinskimi tabletami in ortopedskimi vložki za izboljšanje drže.

Naročite se na zdravljenje ledvene lordoze

V fazi kinezioterapije se spodbuja izvajanje progresivnih vaj za sklepno stabilizacijo hrbtenice in za moč v končnih obsegih giba.

Pomembne vaje za ledveno lordozo so vaje za moč jedra, ki pomagajo podpirati hrbtenico in izboljšati držo. Ne smemo pozabiti tudi na raztezne vaje, predvsem za kolčne in hrbtne mišice.

Proprioceptivne in vaje za izboljšanje ravnotežja pa izboljšajo stabilnost in zavedanje celotnega telesa v prostoru. Prav tako se kineziologi osredotočajo na odpravljanje mišičnih asimetrij, ki bi lahko poslabšale samo stanje.

Faza preventivnega vzdrževanja se osredotoča na dolgoročno vzdrževanje rezultatov na področju funkcionalnosti sklepov in preventivne moči ter vzdrževanju zdrave hrbtenice. Potrebno je tudi ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in izobraževanje pacientov o pomembnosti izvajanja vaj in ergonomske prilagoditve prostora.

V primeru, ko je ledvena lordoza posledica hude strukturne nepravilnosti ali povzroča hude bolečine, se svetuje operativni poseg s spinalno fuzijo.

Fizioterapevtska rehabilitacija je pomembna, saj izboljša držo, zmanjša prisotne simptome in prepreči poslabšanje ledvene lordoze!

Prognoza stanja je dobra, če je ukrivljenost hrbtenice blaga in jo spremlja pravočasno zdravljenje in spremembe v življenjskem slogu. Vendar je uspešnost zdravljenja odvisna od več dejavnikov, kot so vzroki za njen nastanek, starost in fizična pripravljenost pacienta, stopnja ledvene lordoze in sledenje rehabilitacijskem programu.

Čas rehabilitacije je odvisen od stopnje ledvene lordoze, kjer pri blagi traja od 6 – 12 tednov redne fizioterapije in izvajanja terapevtskih vaj. Medtem ko rehabilitacija pri zmerni lahko traja od 3 – 6 mesecev, pri hudi pa tudi več kot 6 mesecev.

Skrbno zdravljenje v Kliniki Medicofit prepreči razvoj sekundarnih težav, večina bolnikov poroča o izboljšanju stanja in manjši izraženosti simptomov!

Been, E. in Kalichman, L. (2014). Lumbar lordosis. The Spine Journal, 14(1), 87–97. https://doi.org/10.1016/j.spinee.2013.07.464

Evcik, D. in Yücel, A. (2003). Lumbar lordosis in acute and chronic low back pain patients. Rheumatology International, 23(4), 163–165. https://doi.org/10.1007/s00296-002-0268-x

Jamali Brayjani, S., Alizadeh, M. H. in Amini, M. (2022). A Review of Corrective Exercise Protocols in People with Lumbar Lordosis Disorders. Pars Journal of Medical Sciences, 18(2), 9–18. https://doi.org/10.52547/jmj.18.2.9

Lord, M. J., Small, J. M., Dinsay, J. M. in Watkins, R. G. (1997). Lumbar Lordosis: Effects of Sitting and Standing. Spine, 22(21), 2571.

Oakley, P. A., Ehsani, N. N., Moustafa, I. M. in Harrison, D. E. (2020). Restoring lumbar lordosis: a systematic review of controlled trials utilizing Chiropractic Bio Physics® (CBP®) non-surgical approach to increasing lumbar lordosis in the treatment of low back disorders. Journal of Physical Therapy Science, 32(9), 601. https://doi.org/10.1589/jpts.32.601

Skundric, G., Vukicevic, V. in Lukic, N. (b. d.). Effects of Core Stability Exercises, Lumbar Lordosis and Low-Back Pain: A Systematic Review. Journal of Anthropology of Sport and Physical Education, 5(1), 17–23.

Sparrey, C. J., Bailey, J. F., Safaee, M., Clark, A. J., Lafage, V., Schwab, F., Smith, J. S. in Ames, C. P. (2014). Etiology of lumbar lordosis and its pathophysiology: a review of the evolution of lumbar lordosis, and the mechanics and biology of lumbar degeneration. https://doi.org/10.3171/2014.1.FOCUS13551