Ali vas je nedavno zagrabila mišica z nenadno, ostro bolečino? Mnogi ta občutek poznajo iz osebne izkušnje – nepričakovano in pogosto brez opozorila se mišica v mečih zakrči, postane trda kot kamen, bolečina pa je tako intenzivna, da nas prisili v takojšnjo reakcijo. Čeprav je krč običajno kratek, občutek nelagodja in napetosti lahko traja še dolgo po tem, ko popusti.
Krč v mečihje nenadna, nehotena in boleča kontrakcija mišičnih vlaken, ki traja od nekaj sekund do več minut na zadnji strani goleni. Do nje pride zaradi motenj v delovanju mišičnih celic in živčnih impulzov, kar povzroči nenadzorovano skrčenje mišice.
Vzroki so lahko različni, od dehidracije, pomanjkanja mineralov (predvsem magnezija, kalcija in kalija), do preobremenitve mišic, slabše prekrvavitve ali nepravilne drže med spanjem in gibanjem.
Fizioterapija ima pri obravnavi pojavljanja krčev pomembno vlogo, saj ne obravnavamo le trenutnih težav, ampak iščemo in odpravljamo vzroke, ki so do krča pripeljali. Z uporabo specifičnih tehnik raztezanja, miofascialne terapije, instrumentalnih postopkov zdravljenja in vaj za izboljšanje mišične vzdržljivosti lahko zmanjšamo pogostost in intenzivnost krčev ter izboljšamo mišično funkcijo.
Čeprav so krči v mečih pogosto obravnavani kot majhna nevšečnost, so lahko tudi opozorilni znak za resnejše težave v telesu. Zato velja biti pozoren – vaše mečne mišice morda poskušajo povedati več, kot si mislite!
Najpogostejši vzroki krčev v mečih vključujejo mišično preobremenitev, pogosto po intenzivni ali nenavadni telesni aktivnosti in dehidracijo, ki zmanjša pravilno delovanje mišičnih celic. Velik vpliv ima tudi pomanjkanje elektrolitov, predvsem magnezija, kalija in kalcija, ki so ključni za sproščanje in krčenje mišic.
Krči se pogosto pojavljajo tudi zaradi slabše prekrvavitve spodnjih okončin, dolgotrajnega sedenja ali stoje, neudobnega položaja med spanjem ter pri nenadnih spremembah temperature okolja.
Dejavniki tveganja za pojav krča v mečih so izrazitejši pri športnikih, nosečnicah, starejših osebah in ljudeh z določenimi bolezenskimi stanji, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ali živčno-mišične motnje. Prav tako so k nastanku krčev bolj nagnjeni tisti, ki se prehranjujejo enolično, jemljejo določena zdravila (npr. diuretike) ali imajo nezadostno telesno kondicijo.
Značilni simptomi
Pogosti simptomi krčev v mečih vključujejo nenadno, ostro in močno bolečino v zadnjem delu spodnjega dela noge, ki se lahko pojavi med aktivnostjo, v mirovanju ali celo med spanjem. Mišica v času krča postane trda, napeta in pogosto vidno izbočena.
Bolečina je lahko tako intenzivna, da začasno onemogoči normalno hojo ali gibanje. Po prenehanju krča ostane občutek občutljivosti, zategnjenosti ali rahle bolečine v mišici, ki lahko traja še nekaj ur ali dni.
Zaradi značilne kombinacije bolečine, napetosti in prehodne omejitve gibanja je natančno prepoznavanje simptomov ključno za pravilno diagnozo in izključitev resnejših stanj, ki lahko posnemajo krče v mečih!
Pri postavljanju diagnoze krčev v mečih se najprej osredotočimo na podrobno anamnezo, kjer nas zanimajo okoliščine pojava (med aktivnostjo, v mirovanju ali ponoči), trajanje krča, pogostost pojavljanja ter spremljajoči dejavniki, kot so dehidracija, spremembe v telesni aktivnosti ali jemanje določenih zdravil.
Klinični pregled vključuje palpacijo napete mišice med ali neposredno po krču, preverjanje občutljivosti in obsega gibljivosti okoliških sklepov. Pogosto izvedemo tudi teste za mišično moč in razteznost, da izključimo poškodbe mišic ali živcev.
Če obstaja sum na sistemske vzroke (npr. elektrolitsko neravnovesje ali nevrološke motnje), priporočamo laboratorijske preiskave krvi in po potrebi elektromiografijo(EMG) za oceno mišične in živčne funkcije.
Zdravljenje
Pri zdravljenju krčev v mečih skoraj vedno izberemo konzervativen pristop, usmerjen v odpravo vzroka, ne le lajšanje bolečine. Ob sumu na nevrološki ali žilni vzrok vključimo tudi druge specialiste. Cilj strokovnjakov klinike Medicofit je povrniti normalno funkcijo mišic in zmanjšati tveganje ponovitev.
V akutni fazi z Wintecare TECAR terapijo, z globinskim ogrevanjem, pospešimo regeneracijo in prekrvavitev mišic, manualno sproščamo zakrčena vlakna ter z visokotonsko elektrostimulacijo izboljšamo živčno-mišično odzivnost.
Sledi kinezioterapevtska fazaz naprednimi razteznimi vajami, vajami proti uporu za krepitev mečnih mišic ter proprioceptivnimi vajami za boljšo mišično odzivnost. Posebno pozornost namenjamo izboljšanju elastičnosti mišičnih vlaken.
Za dolgoročno preventivno oblikujemo individualen program, ki vključuje vaje za moč, vzdržljivost in koordinacijo, prilagojene obremenitvam in deficitom posameznika. Izpostavimo tudi strategije hidracije, elektrolitskega ravnovesja in regeneracije, saj le celostni pristop zagotavlja trajen rezultat.
Preventivni ukrepi
Velik korak k preprečevanju pojavljanja krčev lahko storite tudi sami, v domačem, kot tudi službenem okolju. Že majhne spremembe življenjskega sloga lahko močno doprinesejo k izboljšanju stanja.
Preventivni ukrepi za preprečevanje krčev v mečih:
Poskrbimo za redno in zadostno hidracijo skozi dan.
V prehrano vključimo živila bogata z magnezijem, kalijem in kalcijem (banane, oreščki in listnata zelenjava).
Pred spanjem in po vadbi izvedemo ciljno usmerjene raztezne vaje za mečne mišice.
Izogibamo se dolgotrajnemu sedenju ali stoji brez gibanja – vmes naredimo krajše aktivne odmore.
Prilagodimo obutev, da ustrezno podpira stopalo in zmanjšuje preobremenitve.
Postopno stopnjujemo intenzivnost telesne aktivnosti, da preprečimo nenadne preobremenitve.
Skrbimo za redno in kakovostno regeneracijo po vadbi.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri krčih v mečih je dobra, popolnookrevanje pa traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od vzroka in pridruženih težav. Redna ciljna vadba in preventivni ukrepi bistveno zmanjšajo tveganje ponovitve.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Behringer, M., Moser, M., Montag, J., McCourt, M., Tenner, D. in Mester, J. (2015). Electrically induced muscle cramps induce hypertrophy of calf muscles in healthy adults. Journal of Musculoskeletal & Neuronal Interactions, 15(2), 227–236.
Duan, Y. F., Wang, J., Jiang, S., Bi, Y., Pang, X. H., Yin, S. A. in Yang, Z. Y. (2018). [Prevalence of calf muscle cramps and influencing factors for pregnant women in China during 2010-2012]. Zhonghua yu fang yi xue za zhi [Chinese journal of preventive medicine], 52(1), 14–20. https://doi.org/10.3760/cma.j.issn.0253-9624.2018.01.004
Hala M. Hanafy, P. D. in Amir a. Gbr, M. D. (2018). Effect of Continuous Therapeutic Ultrasound and Stretching Exercise on Calf Muscle Cramp during Pregnancy. The Medical Journal of Cairo University, 86(March), 791–797. https://doi.org/10.21608/mjcu.2018.55563