Karpalni kanal – Sindrom zapestnega prehoda

Ali so se v vašem zapestju pojavile pekoče bolečine in nelagodje? Se soočate z mravljinčenjem in oslabelostjo v vaši roki? Kako poteka rehabilitacija ali operacija, če se odločite za to pot? 

Sindrom karpalnega kanala, ki ga pogosto imenujemo preprosto “karpalni kanal,” predstavlja najpogostejši vir zapestnih bolečin, ki jih povzroči utesnitev medianega živca.

Kaže se s spremenjenim občutenjem, odrevenelostjo in mrtvenjem prvih treh prstov na roki, prav tako so prisotne pekoče bolečine v predelu zapestja, ki se lahko širijo navzgor proti komolcu in rami.

Ali ste vedeli, da je sindrom karpalnega kanala pojavi pri skoraj 40% nosečnic? Največje tveganje za nastanek bolezni predstavljajo prav ženski spol, nosečnost in sladkorna bolezen.

Poznamo številne dejavnike tveganja za nastanek bolezni, vse od poklicne izpostavljenosti, poškodb zapestja, sklepnih obolenj in pridruženih bolezni.

Utesnitev medianega živca je lahko neprijetna in moteča, vendar obstajajo različne možnosti zdravljenja, od konservativnih pristopov do kirurškega posega, ki na srečo v večini primerov ni potreben.

V tem članku bomo podrobno raziskali, kaj povzroča sindrom karpalnega kanala, kakšni so njegovi simptomi, kako se postavi diagnoza in kakšne so možnosti zdravljenja. V kliniki za fizioterapijo Medicofit smo specializirani za zdravljenje karpalnega kanala in smo do boljšega življenja brez bolečin pomagali že številnim pacientom.

Karpalni kanal, znan tudi kot zapestni prehod, je ozek in neprožen prostor, ki se nahaja v zapestju. Na hrbtni strani je omejen z zapestnimi kostmi, medtem ko ga na dlanski strani omejuje trdna vezivna plošča, imenovana transverzalni karpalni ligament.

V tem kanalu se nahajajo mediani živec in tetive upogibalk prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice – Vsak prst (z izjemo palca) ima dve tetivi, ki se lahko vnamejo, vnetje povzroči otekanje in zmanjša prostor v kanalu.

Karpalni kanal je zelo tesen prostor, zato obstaja tveganje za stiskanje medianega živca na tem mestu. Živci so občutljive strukture, ki niso dobro odporne na stiskanje in trakcijo.

Ali ste vedeli, da je karpalni kanal je najbolj »razprt«, ko je zapestje v nevtralnem ali izravnanem položaju. Ko se zapestje upogne naprej ali nazaj, se volumen kanala nekoliko zmanjša – takrat so bolečine hujše.

Mediani živec je živec, ki zagotavlja občutke v velikem delu dlani. Senzorična vlakna tega živca oživčujejo blazinice prvih treh prstov in polovico blazinice palca na četrtem prstu. Motorična vlakna nadzorujejo večino mišic na bazi palca (mišica tenar) in dve lumbrikalni mišici v dlani.

Pomembno je omeniti, da pri sindromu karpalnega kanala mezinec ni prizadet. To je zato, ker se signal za občutek v mezincu prenaša preko drugega živca – n.ulnarisa, zato utesnitev v zapestju nanj ne vpliva.

Naročite se na zdravljenje karpalnega kanala

Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija in med vsemi predstavlja kar 90% utesnitev. Pojavi se zaradi povečanega pritiska ali vnetja v predelu karpalnega kanala in s tem prizadene živec, ki poteka skozi.

Najbolj pogost vzrok za nastanek je ponavljajoče se gibanje v zapestju, ki vključuje tipkanje, delo z vibracijskimi stroji ali pa dlje časa trajajoče statične drže zapestja v upogibu ali iztegu, kot je držanje računalniške miške ali avtomobilskega volana.

Včasih ni mogoče enotno določiti enega samega vzroka, saj poznamo številne dejavnike, ki prispevajo k temu stanju.

Dejavniki tveganja za nastanek sindroma karpalnega kanala

Spol: Ženske imajo 3-krat večjo verjetnost za razvoj bolezni kot moški – žensko zapestje je že po naravi ožje in manjše.

Starost: Običajno se pojavlja samo pri odraslih – tipično nastopi med 40. in 60. letom starosti.

Poškodba zapestja: Vsaka poškodba v predelu zapestja lahko povzroči strukturne spremembe in otekanje v tem predelu.

Nosečnost ali menopavza Hormonske spremembe lahko povzročijo zadrževanje vode in otekanje.

Razvoj ciste ali tumorja v kanalu: Prisotnost ciste ali tumorja lahko stisne mediani živec – v zapestju so pogosti ganglioni.

Sladkorna bolezen ali druge presnovne motnje: Te bolezni lahko neposredno vplivajo na živce v telesu in jih naredijo bolj občutljive za stiskanje – diabetes pojavnost SZP poveča za kar 80%.

Nepravilnosti delovanja hipofize ali ščitnice: Najpogosteje vidimo večje tveganje za nastanek pri slabšemu delovanju ščitnice (hipotiroidizem).

Bolezni sklepov in kosti: Artritis ali osteoartroza lahko prispevata k nastanku vnetja v zapestju.

Spanje na upognjenem zapestju: Določene spalne navade lahko povečajo tveganje za razvoj sindroma.

Ponavljajoča uporaba vibrirajočih orodij in strojev pri delu.

Naročite se na zdravljenje karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala se pogosto pojavlja na obeh rokah, vendar je običajno ena roka bolj prizadeta kot druga – tipično se začnejo simptomi na dominantni roki.

Eden od prvih znakov sindroma zapestnega prehoda je občutek nelagodja in rahlo mravljinčenje v dlani, včasih tudi občutek otrplosti ali togosti v predelu, ki ga oskrbuje mediani živec.

Ali ste vedeli, da se sprva simptomi pojavijo ob obremenitvi roke (na primer pri vožnji kolesa, držanju volana ali telefona)? Vse pogosteje pa se lahko pojavljajo tudi ponoči – bolnike bolečina pogosto prebudi iz spanja.

Bolniki poskušajo olajšati težave s spreminjanjem položaja roke, dvigovanjem v zrak ali hlajenjem pod mrzlo vodo. Naši pacienti pogosto tožijo, da se bolečine v zapestju se širijo proti komolcu.

Mravljinci v rokah se lahko kasneje v poteku bolezni pojavijo tudi čez dan, zlasti med določenimi opravili, kot so vožnja avtomobila, uporaba računalniške miške, držanje knjig, tipkanje in druga opravila, ki vključujejo uporabo zapestja. Mravljinci se običajno širijo po prvih treh prstih prizadete roke, vključno s polovico prstanca.

Bolečina se pojavi kasneje in se pogosto razširi v podlaket, nadlaket, včasih celo v ramo in vrat. V poznejših fazah mravljinčenje v prizadeti roki običajno izgine, vendar pride do izrazitega upadanja mišic na bazi palca, kar močno oslabi mišično moč v dlaneh.

S potekom bolezni se še posebej oslabijo in zmanjšajo mišice pod palcem, kar vodi v oslabljeno gibljivost palca in težave pri prijemu predmetov. Bolnik lahko opazi nespretnost, nerodnost in pogosto izgubo oprijema – zlasti drobnih predmetov.

Razvoj te bolezni je povezan s povečanim pritiskom v zapestnem prehodu, ki se lahko pojavi zaradi vnetja tetiv z oteklino ali zgostitvijo vezivnega tkiva. Ta pritisk sčasoma narašča in postaja tako močan, da močno vpliva na normalno delovanje in prevajanje impulzov medianega živca.

Sindrom karpalnega kanala je stanje, ki se razvija sčasoma, zato je pomembno, da se bolniki zavedajo simptomov in hitro poiščejo strokovno pomoč za pravočasno diagnozo in zdravljenje. S pravočasnim začetkom fizioterapevtskega zdravljenja se lahko izognete nepotrebnemu kirurškemu posegu.

Rezultat kombinacije stiska in raztega

Sindrom zapestnega prehoda oz. karpalnega kanala ponavadi nastane kot rezultat kombinacije kompresije in trakcije – torej stiska in raztega.

Kompresijski del vključuje celoten cikel pri katerem zaradi povečanega tlaka oz. stiska zaviramo krvi dotok, povečamo lokalni edem in ogrožamo znotraj-živčne mikrocirkulacije n.medianusa. S tem postane ogrožena živčna funkcija in pa strukturna celovitost samega živca.

Ne funkcionalno okolje pripomore k temu, da se vezivna tkiva okoli vnamejo ter tako izgubijo normalno funkcijo, ki je v prvi vrstni zaščitna in podporna.

Vnete tetive, ki potujejo skozi karpalni kanal, lahko stisnejo n.medianus. Drugi problematični del pa je ponavljajoče se vlečenje (trakcija) in pa gibanje zapestja, kar še dodatno pripomore k negativnemu okolju in poškoduje živec.

Zgoraj opisano zaporednje simptomov je izredno tipično za diagnozo sindroma zapestnega prehoda in se redko pojavlja pri drugih motnjah.

Kot najpomembnejši element pri določanju diagnoze sindroma karpalnega kanala je zato klinična prezentacija – prepoznavanje simptomov.

Obstajata tudi dva klinična testa, ki pomagata določiti diagnozo in to sta Phalen-ov in pa Tinel-ov test. Pri pozitivnem Tinel-ovem testu z rahlim tapkanjem po prizadetem mestu medianega živca, izzovemo mravljinčenje in zbadanje.

Pri pozitivnem Phalen-ovem testu pa z vzdrževanjem 90° upogiba ali iztega zapestja za 30-60 sekund izzovemo simptome SZP – torej bolečino, zbadanje, mravljinčenje itd.

Za  določanje stopnje okvare živčnega prevajanja uporabljamo metodo EMG (elektromiografija) s katero merimo hitrost prevajanja po živcih.

V nekaterih primerih se lahko priporoča tudi slikovna diagnostika zapestja – uporabljamo predvsem ultrazvok, magnetno resonanco in RTG slikanje.

Imate diagnozo sindroma zapestnega prehoda, kaj pa sedaj? Kakšne so vaše možnosti zdravljenja?

Seveda je odvisno od stopnje okvare, težav posameznika in pa osebnih želja. Svetuje se, da se blago do zmerno stopnjo sindroma karpalnega kanala zdravi ne-operativno, od zmerne do hude stopnje pa operativno.

Naj vam povemo da je kar 75% primerov blagih stopenj, zato se skoraj vedno v začetku bolezni odločimo za konservativno zdravljenje karpalnega kanala brez operacije.

V vsakem primeru vam mora fizioterapevt, ki vas spremlja, dobro razložiti vaše stanje in potek rehabilitacije. Zdravljenje je pogosto dolgotrajno in boste za zdravljenje karpalnega kanala potrebovali kar nekaj vztrajnosti.

Ali ste vedeli, da so živci zelo občutljive strukture, ki imajo izredno slabo sposobnost celjenja? Prav zato traja kar nekaj časa, da obnovimo njihovo polno funkcijo.

Pomembno je, da to veste, da ne pride do zmede, zakaj po enem tednu stanje že ni odpravljeno. Glede trajanja zdravljenja se pogovarjamo o mesecih in ne tednih.

Naročite se na zdravljenje karpalnega kanala

Vsak pacient in vsak primer sindroma karpalnega kanala je drugačen. Zato se v kliniki Medicofit posvečamo individualnemu pristopu k vsakemu posamezniku.

Naša celostna terapevtska strategija obsega štiri ključne faze, ki se medsebojno prepletajo: diagnostično oceno, zdravljenje v akutni fazi s fizioterapijo, nadaljnjo obravnavo s kineziologijo po akutnem obdobju ter preventivno kinezioterapijo.

Diagnostični pregled

Temeljit diagnostični pregled je ključni začetni korak do učinkovitega zdravljenja sindroma karpalnega kanala. Naš fizioterapevt diagnostikbo izvedel skrbno oceno vašega stanja.

Najprej se bomo posvetili vašim težavam (s temeljitim pogovorom), nato sledi klinični pregled zapestja.

Med pregledom bomo skrbno preverili vaše zapestje s podrobno inspekcijo ter palpacijo vašega sklepa. Ocenili bomo aktivno in pasivno gibljivost vašega zapestja

Izvedli bomo teste artrokinematike in teste za mišično moč ter iskali morebitne znake mišične atrofije in neravnovesij.

Prav tako bomo preverili morebitne nevrološke izpade, ki se lahko pojavijo v primeru hujše prizadetosti živca medianusa.

Za natančno oceno stopnje sindroma karpalnega kanala bomo izvedli specifične teste, med katerimi so Tinelov test, Flick test, Phalenov test in test karpalne kompresije.

Fizioterapevt bo pregledal tudi vaš vrat, ramo in komolec, saj bolečina pogosto izhaja iz višjih anatomskih struktur in seva vse do prstnih konic. Ena izmed motenj, ki bi jo lahko zamenjali za diagnozo SZP je cervikalna radikulopatija – to pomeni stisnjenje živčnih korenin v vratnem predelu, ki se prav tako kaže s senzoričnimi in motoričnimi izpadi, ki sevajo v roko.

Kvaliteten klinični pregled pri strokovnjaku in pa EMG ter slikovna diagnostika vratne hrbtenice, so tako pomembni faktorji pri diferenciaciji, ko sumimo, da bi lahko bil vzrok kje drugje.

V obzir je potrebno vzeti tudi potencialno artrozo, katera lahko povzroča podobne bolečinske simptome, vendar nevrološki znaki tam ponavadi niso prisotni.

Na podlagi rezultatov pregleda bomo pripravili diagnostično poročilo, ki nam bo služilo kot osnova za oblikovanje individualnega načrta zdravljenja, prilagojenega vašim potrebam.

Pomembno je poudariti, da je pravočasen začetek zdravljenja ključen za uspešen izid – pogosto se srečujemo s primeri, ko pacienti poiščejo pomoč že v napredovali fazi bolezni, kar lahko bistveno podaljša čas okrevanja.

Akutna fizioterapija

V začetni fazi zdravljenja se osredotočamo na več ciljev, vključno z zmanjšanjem bolečine in vnetja ter izboljšanjem gibljivosti zapestja.

Fizioterapevti vam bodo podali tudi smernice o prilagoditvi vaših vsakodnevnih aktivnosti in pravilnem izvajanju gibov med vašim delom.

Priporočili vam bomo lahko tudi nošenje opornice, ki je še posebej koristna za lajšanje nočnih bolečin – najhujše težave se namreč pojavljajo prav med spanjem.

Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje uporabo specialnih ročnih tehnik, kot je manualna terapija, ki uspešno zmanjšuje pritisk v zapestju. To vključuje sklepno mobilizacijo, mobilizacijo mehkih tkiv ter nevrodinamično mobilizacijo, ki pomaga pri boljšem drsenju živca skozi zapestni prehod.

Pri zdravljenju uporabljamo tudi najsodobnejšo tehnologijo, kot je terapija TECAR WINTECARE, visoko-energijski laser SUMMUS, 6D action ter visokotonska elektrostimulacija HiTOP.

Fizioterapevtske naprave so nepogrešljiv del zdravljenja karpalnega kanala, saj pospešujejo procese celjenja tkiva, zmanjšujejo vnetje, izboljšujejo celični metabolizem ter pomagajo pri lajšanju bolečin.

Pomemben del zdravljenja so tudi terapevtske vaje, ki so prilagojene posamezniku in igrajo ključno vlogo pri okrevanju vašega zapestja.

Postakutna kineziologija

V naslednji fazi vašega zdravljenja vas prevzamejo izkušeni strokovnjaki za kineziologijo, ki vas bodo vodili do končnega okrevanja.

Kineziološki program predstavlja specialna vadba, ki ima ključno vlogo pri obnovi polne funkcionalnosti vašega zapestja.

Osredotočamo se na posebne vaje, ki krepijo mišice podlahti, zapestja, dlani in prstov. S strokovno vodeno vadbo lahko odpravimo morebitne asimetrije v mišični moči ter izboljšamo gibljivost zapestja.

Poleg tega izvajamo vaje za izboljšanje gibljivosti živca medianusa, kar olajša njegovo drsenje skozi zapestni kanal. Vadba se prilagaja glede na vaše trenutno stanje in zmožnosti ter se stopnjuje glede na vaš napredek.

Ko dosežemo zadovoljive rezultate, se osredotočimo na krepitev celotne roke in ramenskega obroča ter izvajamo vaje za vzdrževanje pravilne telesne drže – nepravilna drža lahko prispeva k nastanku simptomov bolezni.

Preventivna kinezioterapija

Če ste že imeli težave s sindromom karpalnega kanala, imate večje tveganje za ponovitev simptomov. Vsaka ponovitev pa lahko vodi v operativni poseg.

V kliniki Medicofit se zavedamo, kako škodljivo je dolgotrajno mirovanje in pomanjkanje aktivnosti za zapestje. Ker nam je skrb za vaše zdravje in dobro počutje izjemno pomembna, smo v kliniki Medicofit razvili poseben preventivni program, katerega cilj je ohranjati optimalno funkcionalnost vašega zapestja.

Naš preventivni program se osredotoča na krepitev mišične moči in celostno okrepitev telesa, kar pozitivno vpliva na vse sklepe, ne le na zapestje. S tem programom uspešno preprečujemo nastanek novih poškodb ali ponovitev simptomov.

V kliniki Medicofit sledimo najnovejšim znanstvenim spoznanjem in medicinskim smernicam pri zdravljenju bolečin, hkrati pa se osredotočamo na celostno izboljšanje vašega zdravja in splošnega počutja.

Naročite se na zdravljenje karpalnega kanala

Nihče si takoj ne želi »pod nož«, vendar v nekaterih primerih dolgotrajna konzervativna obravnava, brez izboljšanja, ne prinese nič dobrega in lahko še poslabša izid zdravljenja. 

Pomembno je, da se vaše stanje oceni individualno in edino tako se lahko primerno svetuje. Indikacije za operativni poseg so na primer huda izguba mišične mase, senzorični in motorični deficiti ter hude bolečine, ki ne pojenjajo.

V takih primerih se običajno ne svetuje injiciranja kortikosteroidov, ampak se takoj predlaga kirurški poseg, kjer naredijo dekompresijo in s tem sprostijo živec.

Operacija za sprostitev karpalnega kanala se imenuje karpalna dekompresija in poteka v lokalni anesteziji, pri čemer kirurg z izvedbo vzdolžnega reza odpre karpalni kanal in sprosti mediani živec.

Pri operaciji se naredi 2-3 cm dolg rez na dlanski strani zapestja in odstrani podkožno tkivo. V tem koraku se prikaže transverzalni karpalni ligament, ki ga prekinemo vzdolžno, da odpremo karpalni kanal. To omogoča sprostitev medianega živca in odstranitev morebitnih zarastlin okoli njega.

Operacija karpalnega kanala traja približno 10-15 minut in poseg običajno ni pretirano boleč. Po posegu boste prejeli zdravila za lajšanje bolečin in navodila za okrevanje po posegu in domov boste lahko odšli še isti dan.

Tudi po operativnem posegu boste potrebovali rehabilitacijo. V kliniki Medicofit v začetku izvajamo protibolečinsko terapijo in terapijo brazgotine – z ultrazvokom ter masažnimi in manualnimi tehnikami.

Nadaljujemo pa s senzorično reedukacijo ter kinezioterapijo, kjer z različnimi vajami izboljšujemo gibljivost in pridobivanje mišične moči. Pomembno nam je, da roka čim hitreje postane funkcionalna in jo tako lahko vključite v vse dnevne aktivnosti.

Okrevanje po operaciji

Uspešna operacija, ki sprosti mediani živec, običajno hitro olajša težave in je znak uspešnega posega. To pomeni, da se zmanjša mravljinčenje, bolečine in spanje postane manj moteno. Kljub temu pa po operaciji ostane brazgotina.

Po operaciji je potrebna večmesečno fizioterapevtsko zdravljenje. Večina bolnikov zmotno misli, da se funkcija v zapestju povrne takoj, kar pa žal ne drži.

Ali ste vedeli, da bolečine okoli brazgotine, zmanjšana občutljivost v predelu operacije ter oslabljena moč v roki lahko trajajo več mesecev? V nadaljevanju je pomembna fizioterapija in redno izvajanje vaj doma.

Čim dlje trajajo težave pred operacijo, tem daljše in zahtevnejše je okrevanje po njej. Mravljinčenje lahko izgine takoj po operaciji ali pa vztraja še več mesecev.

Občutki v prstih in dlani se lahko postopoma vračajo, včasih nepopolno, odvisno od stopnje predhodne poškodbe živca. Mišice, ki so oslabele zaradi dolgotrajnega pritiska na živec, se zelo težko ali nikoli popolnoma ne obnovijo, kar pomeni, da lahko moč v roki ostane oslabljena, še posebej v teh primerih.

Možni zapleti po operaciji

Operacija karpalnega kanala je običajno varna, vendar obstaja nekaj možnih zapletov, ki pa so pri tem posegu relativno redki. Ti vključujejo:

• Okužbo na mestu reza
• Krvavitev
• Poškodba medianega živca ali bližnjih žil
• Nastanek večjih brazgotin
• Težave pri celjenju rane

Občasno se lahko po operaciji pojavijo neprijetni simptomi, kot so otrplost, mravljinčenje ali bolečina, ki trajajo nekaj časa med okrevanjem.

Okrevanje po operaciji karpalnega kanala traja nekaj časa, lahko od več tednov do več mesecev. Če je živec dolgo časa stisnjen, lahko okrevanje traja še dlje. Po operaciji je potrebna uporaba opornice za zapestje in fizioterapija, ki je ključna za krepitev in celjenje zapestja.

Čemu se je dobro izogibati, če imam sindrom karpalnega kanala?

Dejavnosti, kot so tipkanje, slikanje in pletenje, lahko vse poslabšajo sindrom karpalnega kanala. Te dejavnosti zahtevajo nenehno uporabo zapestja in rok. Če si ne vzamete ustreznih odmorov med temi dejavnostmi, se lahko v zapestju poveča vnetje, kar povzroči večji pritisk na mediani živec.

Kako dolgo traja okrevanje po operaciji karpalnega kanala?

Okrevanje je odvisno od trajanja simptomov prej operacijo in stopnje prizadetosti živca medianusa. Okrevanje lahko traja od nekaj mesecev do enega leta.

Kaj se zgodi, če se ne odločim za zdravljenje karpalnega kanala?

Ignoriranje simptomov sindroma karpalnega kanala lahko vodi v trajno poškodbo živca. Sprva se lahko pojavijo mravljinci ali otrplost v prstih, ki se pojavljajo in izginjajo. Sčasoma se ti občutki poslabšajo, trajajo dlje in vodijo v izgubo moči v dlani.

Ali je vedno potrebna operacija za karpalni kanal?

Ne, operacija na srečo ni vedno potrebna. Operacija se priporoča pri hudih primerih utesnitve živca, kjer pride do hujše izgube mišične moči in kjer konservativne metode ne prinesejo zadostnega olajšanja.

Ly-Pen D, Andréu JL, de Blas G, Sánchez-Olaso A, Millán I., 2005. Surgical decompression versus local steroid injection in carpal tunnel syndrome: a one-year, prospective, randomized, open, controlled clinical trial. Arthritis Rheum. 52(2):612-9. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15692981/

Muller M, Tsui D, Schnurr R, Biddulph-Deisroth L, Hard J, MacDermid JC, 2004. Effectiveness of hand therapy interventions in primary management of carpal tunnel syndrome: a systematic review. J Hand Ther. 17(2):210-28.  

Padua L, Coraci D, Erra C, Pazzaglia C, Paolasso I, Loreti C, Caliandro P, Hobson-Webb LD, 2016. Carpal tunnel syndrome: clinical features, diagnosis, and management. Lancet Neurol. 15(12):1273-1284. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27751557/

Sevy JO, Varacallo M. Carpal Tunnel Syndrome. [Updated 2022 Feb 12]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448179/ [2.5.2022].

Zaralieva A, Georgiev GP, Karabinov V, Iliev A, Aleksiev A. Physical Therapy and Rehabilitation Approaches in Patients with Carpal Tunnel Syndrome. Cureus. 2020 Mar 3;12(3):e7171. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32257712/

Jiménez-Del-Barrio S, Cadellans-Arróniz A, Ceballos-Laita L, Estébanez-de-Miguel E, López-de-Celis C, Bueno-Gracia E, Pérez-Bellmunt A. The effectiveness of manual therapy on pain, physical function, and nerve conduction studies in carpal tunnel syndrome patients: a systematic review and meta-analysis. Int Orthop. 2022 Feb;46(2):301-312. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34862562/

Bobowik, Patrycja Żaneta. “Effectiveness of physiotherapy in carpal tunnel syndrome (CTS).” Advances in Rehabilitation 33.2 (2019): 47-58.

Bakhtiary, Amir H., and Ali Rashidy-Pour. “Ultrasound and laser therapy in the treatment of carpal tunnel syndrome.” Australian Journal of Physiotherapy 50.3 (2004): 147-151.