Kronična bolečina v križu je bolečina, ki vztraja več kot 3 mesece. Je zelo pogosto stanje in predstavlja ogromen delež vseh tistih, ki zaradi mišično-skeletnih obolenj obiščejo pomoč osebnega zdravnika. Pojavnost bo po predvidevanjih žal še naraščala. Bolečine v križu so prav tako glavni vzrok invalidnosti po vsem svetu, kar pomeni veliko breme za posameznika, zdravstvene sisteme in družbo.
Za veliko večino tistih s kronično bolečino v križu ni mogoče natančno določiti specifičnega izvora in je zato bolečina kategorizirana kot »nespecifična«. To je iz vidika pacienta lahko nehvaležen izraz, ker hitro asociira na »nepomembnost«. Hkrati so bolečine v križu med ljudmi tako pogoste, da se včasih že jemljejo kot nekaj normalnega. Vendar seveda ni tako. Kronična bolečina v križu je resna in velikokrat tudi zelo huda. Izraz »nespecifična« pomeni le, da z diagnostičnimi postopki ne moremo natančno določiti tkivnega izvora bolečine; torej ni posledica poškodbe mišic ali ligamentov, niti ni vzrok v različnih patologijah, ki prizadanejo hrbtenico in njena vretenca. Vsekakor pa zahteva resen pristop. In prva izbira zravljenja kronične bolečine v križu, glede na mednarodne smernice, sta fizioterapija in kinezioterapija.
V tokratnem članku bomo predstavili povzetek raziskave, kjer so znanstveniki pregledali literaturo od leta 2000 pa do 2021 z namenom, da bi predstavili najbolj točne napotke glede predpisovanja vadbe, ko je prisotna kronična bolečina v križu (3).
Iskati vzroka za kronične bolečine v križu je pomembno a medtem lahko naredimo že marsikaj
Posameznike, ki imajo bolečine v križu, je treba obravnavati resno. In čeprav se specifična patologija hrbtenice pojavlja le v 1 % vseh s prisotno bolečino v križu in je radikularni sindrom prisoten le v 5 – 10 %, je obisk pri strokovnjaku protreben (1). Fizioterapevt bo z natančnim pregledom določil, ali izključil možne specifične patologije in prizadetost živčnih korenin ter vas bo po potrebi napotil na nadaljnjo diagnostiko. Smernice odsvetujejo rutinsko uporabo diagnostičnega slikanja. V praksi se velikokrat izkaže za nezanesljivega pri prepoznavanju patoloških vzrokov pri nespecifični bolečini v križu. Hkrati pa upočasni okrevanje s tem, ko iščemo vzroke, čakamo na slikanje, čakamo, da dobimo termine pri specialistih … medtem pa ne naredimo nič, da bi omilili bolečino in izboljšali stanje.
Dolge čakalne vrste poslabšujejo izid zdravljenja bolečine v križu
Napoved glede okrevanja ljudi s kronično bolečino v križu ni najbolj ugodna, saj se popolno izboljšanje po enem letu pojavi pri manj kot polovici. Poleg tega veliko ljudi z mišično-skeletnimi obolenji, med katere spada tudi kronična bolečina v križu, trpijo tudi z drugimi pridruženimi boleznimi, ki jih dolge čakalne vrste in z njimi povečanje bolečine, stres, nespečnosti še dodatno bremenijo in poslabšujejo. Takojšna fizioterapija je zato primerna rešitev. Ključen je prvi pregled. Svetujemo, da ne odlašate z obiskom, še posebej če je prisotna huda bolečina v križu. Usposobljeni strokovnjaki vam bodo znali primerno svetovati kaj lahko naredite že danes, da izboljšate izid zdravljenja in s tem dvignete vašo kvaliteto življenja (2).
Kinezioterapija je prva izbira pri zdravljenju bolečine v križu
Fizioterapija ni le pasivno zdravljenje, ampak obsega tudi kinezioterapijo – področje, ki se prepleta s kineziologijo in obsega širok nabor različnih pristopov: vadbe za vzdržljivost, vadbe za povečevanje mišične moči, senzo-motorične vadbe in vadbe za gibljivost. Preko telesnih in dihalnih vaj dosegamo tudi sprostitveni učinek. Vadba je lahko individualna, skupinska, v zadnjih časih je pogosta tudi vadba vodena na daljavo. Določiti pa je potrebno tudi samo frekvenco vadbenih enot in intenzivnost – torej kolikokrat na teden po koliko časa bomo vadili.
V vsem tem velikem naboru različnih vsebin je velikokrat težko izbrati zase najbolj primernega, varnega in učinkovitega. Kronična bolečina v križu in njena kompleksnost pa nam izbiro še oteži, saj lahko napačen izbor vadbenih enot stanje poslabša s tem pa v posamezniku zbudi odpor do izvajanja kakršnekoli vadbe s prepričanjem, da zanj to tako ali tako ni primerno. Velikokrat opazimo, da se posamezniki, prepuščeni sami sebi, vrtijo v krogu bolečine in nemoči, čas pa mineva.
Za posameznike s kronično bolečino v križu so potrebna jasna navodila o tem, kako najbolj učinkovito, primerno in predvsem varno izkoristiti pristop, ki temelji na vadbi. Navodila, edukacija in vaje za križ pa morajo biti prilagojeni posamezniku, njegovemu življenjskemu slogu in bolečinskemu stanju.
Prednost klinike Medicofit je v sodelovanju strokovnjakov iz področja fizioterapije in kineziologije – vedo, ki se specifično ukvarja s preučevanjem gibanja človeškega telesa.
Vadba pozitivno vpliva na bolečine v križu
Glede na smernice in dostopno literaturo se vadba neprestano ponavlja kot priporočena intervencija za zdravljenje kronične bolečine v križu. V primerjavi s placebom, pasivno terapijo oz. čakanjem, pozitivni učinki vadbe na dolgi rok znatno prekašajo na večih nivojih (3).
Učinki redne vadbe se kažejo v prilagoditvah telesa kot sta povečana mišična moč ter mobilnost telesa. Zmanjšajo se vnetni parametri ter izboljša se delovanje imunskega sistema. Vadba dokazano vpliva tudi na stukturne in morfološke spremembe v možganih ter samo živčno zaznavanje/procesiranje bolečinskih dražljajev. Vse skupaj močno vpliva tudi da spremenjeno delovanje psihološkega statusa posameznika ter s tem zaznavanja sebe in okolice. Posameznik, ki je močnejši, bolj gibljiv in z manj bolečinami je bolj samozavesten, fizično zmogljiv ter učinkovit, kar zaznamo tudi na družbeni ravni. Vadba zmanjšuje odsotnost z dela in število tistih, ki jih bremeni huda bolečina v križu in z njo pridruženimi kardiorespiratornimi, metabolnimi, psihičnimi in ostalimi skeletnimi obolenji (3).
Kakšna vrsta vadbe je najboljša pri posameznikih, ki imajo kronične bolečine v križu
Zadnji obsežnejši pregled literature zaključuje, da največje učinke dajejo vadbene enote, ki kombinirajo različne pristope glede na cilje posameznika. Izredno pomembno je povečevanje mišične moči trupa in okončin, hkrati pa ne gre zanemariti tipa vadbe, ki temelji na povečevanje motorične kontrole, gibljivosti in aerobni aktivnosti. S tem, da je potrebno vadbene enote, ki povečujejo mišično moč in aerobno kapaciteto vključiti vsaj 2 – 3 x na teden z zmerno do visoko intenzivnostjo. Medtem ko vadbo za gibljivost, senzo-motorične vadbe lahko izvajamo 1 – 2 x na teden z nizko intenzivnostjo. Vadbene enote naj trajajo vsaj 45min (3).
Oblikovanje vadbenega programa se izvede tesno v sodelovanju s pacientom, njegovimi željami, potrebami in zmožnostmi. V kliniki Medicofit imamo zato na voljo program managementa kroničnih stanj. Gre za uravnovešeno stopnjevanje v katerega pravilno vključimo izbrane vaje za križ, ki telesa ne preobremenijo, ampak omogočajo oprimalno stimulacijo za napredek.
Tudi hude bolečine v križu je možno sanirati in vzdrževati na nizki simptomatski sliki ob dobri izgradnji celotne telesne funkcije. Pomembno je, da se spremembe na vašem telesu doseganjo na varen način in na dolgi rok.
Ali moram ob prisotni bolečini takoj prenehati z izvajanjem vaj?
Ni vedno res, da moramo ob prisotni bolečini oz. neugodju z vadbo prenehati. Seveda se vaj ne lotevajte na lastno pest, še posebej če je prisotna huda bolečina v križu, prvo pravilo naj ostaja varnost. A pri kroničnem bolečinskem stanju je potrebno spreminjati tudi centralne zaznave občutenja bolečine. Vadba, ki dovoljuje nizko raven bolečine tako lahko pomaga bolečino prepoznavati kot zaščitni občutek in ne kot znak poškodbe ter hkrati pozitivno vpliva na živčne procese bolečinskih poti, imunski sistem ter procese čutenja, zaznavanja in vedenja. Določeno povečanje simptomov med izvajanjem vadbe je torej normalno in je sestavni del okrevanja. Pomembno je, da s fizioterapevtom vzpostavite zaupen odnos v katerem prejemate prave informacije. Ob kronični prisotnosti bolečin, še posebej če je to huda bolečina v križu, je potrebno postopno pridobiti nazaj pravo zaznavanje in zaupanje v lastno telo (3).
Koliko časa je potrebno izvajati vaje za križ, da opazimo spremembe?
Vsaj 8 tednov je potrebno redno izvajati vaje za križ, da dosežemo učinke izboljšanja bolečinskega stanja in funkcije. Pomembno je poudariti rednost in doslednost. Brez tega ne moremo pričakovati nikakršnih izboljšav. Problematično je dejstvo, da kar 70 % vseh tistih s kronično bolečino v križu, ne sodeluje v celoti pri zastavljenem vadbenem programu. Ali niso dosledni pri izvajanju vaj znotraj vadbenih enot, izpuščajo celotne vadbene enote ali prehitro odnehajo. Ne čudimo se, da se zato bolečine v križu pogosto vračajo in ponavljajo (3). v kliniki Medicofit zato svetujemo vodeno, nadzorovano vadbo, ki vam bo pomagala na poti do opolnomočenja in suverenosti v gibanju ter obvladovanju bolečinske simptomatike. Kasneje se lahko odločite tudi za program MedicoFit online, kjer drugi del rehabilitacije ob podpori naših strokovnjakov, vodimo na daljavo. Nujno pa je potrebno izvesti diagnostiko in vsaj 1 paket izbrane storitve v živo, ker je ključno, da dobro poznamo specifiko vašega telesa in bolečine v križu ter vaše cilje.
Ne preveč ne premalo, ampak ravno prav
Ko je prisotna huda bolečina v križu, je po navadi zraven prisoten tudi strah pred gibanjem ter izzivanjem bolečine, daljša obdobja neaktivnosti in nizke opravilnosti. Zato je pomembno, da vaje za križ izvajate pod nadzorom v živo. Fizioterapevt ali kineziolog vas bo usmerjal in vodil preko sprva lažje intenzitete. Ko so prisotne bolečine v križu, ne pretiravamo z volumnom vadbe in vedno izbiramo intenzivnost, ki jo lahko toleriramo. Nikoli se ne naprezamo maksimalno, ampak začnemo počasi in stopnjujemo tekom terapij (3). Lahko bi rekli, da se moramo držati načela: »Ne preveč ne premalno, ampak ravno prav.« Kar pa se seveda sliši veliko lažje v teoriji kot pa je dejansko v praksi. Zato je pomembno, da najdete stokovnjake, ki ostajajo v stiku z zadnjimi raziskavami glede bolečine v križu in njenega obvladovanja, ter imajo izkušnje in znanje. Prav vsak vam namreč lahko svetuje, da ob prisotni bolečini preprosto mirujte. Zato ni potrebna nobena diploma iz fizioterapije ali kineziologije. A bistvo izobraževanja je, da vam strokovnjaki znajo program prilagoditi tako, da boste kljub trenutnemu bolečinskemu stanju, slej ko prej nazaj v gibanju in funkcionalnem telesu. Kar pa je tudi cilj naš vseh, mar ne?
- Artus M, van der Windt DA, Jordan KP, Hay EM. Low back pain symptoms show a similar pattern of improvement following a wide range of primary care treatments: a systematic review of randomized clinical trials. Rheumatology (Oxford). 2010 Dec;49(12):2346-56. doi: 10.1093/rheumatology/keq245. Epub 2010 Aug 16. PMID: 20713495
- Bardin LD, King P, Maher CG. Diagnostic triage for low back pain: a practical approach for primary care. Med J Aust. 2017 Apr 3;206(6):268-273. doi: 10.5694/mja16.00828. PMID: 28359011.
- Cashin AG, Booth J, McAuley JH, Jones MD, Hübscher M, Traeger AC, Fried K, Moseley GL. Making exercise count: Considerations for the role of exercise in back pain treatment. Musculoskeletal Care. 2022 Jun;20(2):259-270. doi: 10.1002/msc.1597. Epub 2021 Oct 21. PMID: 34676659.