Medicofit
Osteoporoza je kronična bolezen, pri kateri kost izgubi svojo trdnost in postane porozna. Kosti, ki so bile prej močne, zaradi osteoporoze postanejo krhke in lomljive.
Osteoporoza je pogosta presnovna bolezen kosti, značilna po nizki kostni masi in spremenjeni strukturi kostnega tkiva, kar povečuje tveganje za zlome kosti.
Zlomi, ki se pojavijo zaradi osteoporoze, so običajno posledica manjše sile, kot je na primer padec s stojne višine. Tudi lastna telesna teža lahko povzroči zlome vretenc zaradi osteoporoze. Klinično gledano, osteoporozo najbolje opredelimo kot stanje, ki povečuje tveganje za zlom kosti.
V Sloveniji se osteoporoza po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pojavlja pri različnih starostnih skupinah, pri čemer je najpogostejša med starejšimi ženskami.
Na primer, med ženskami starimi med 50 in 59 let je 12,4 odstotka prizadetih, medtem ko se ta odstotek poveča na visokih 48,5 odstotka med tistimi, ki so starejše od 80 let.
Pri moških je stopnja osteoporoze nižja, vendar še vedno znaša 17,1 odstotka med 70. in 79. letom starosti.
Pomembno je omeniti, da ima vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti moški iste starosti veliko tveganje, da bosta do konca svojega življenja doživela vsaj en osteoporozni zlom. Osteoporoza je postala ena od glavnih zdravstvenih težav v razvitih družbah zaradi pogostosti osteoporoznih zlomov.
Osteoporozni zlomi, kot so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice, predstavljajo pomemben del bremena bolezni.
Po 70. letu se število teh zlomov strmo povečuje. Na primer, zlomi zapestja se običajno pojavijo med 50. in 60. letom, medtem ko so zlomi vretenc pogostejši med 60. in 70. letom, pri čemer je povprečna starost pri zlomu kolka 79 let.
Osteoporoza je znana kot "tiha bolezen", saj se večinoma razvija brez očitnih simptomov, dokler se ne pojavi prvi zlom kosti. Včasih ljudje poročajo o občasnih bolečinah v križu in dolgih kosteh, vendar to ni vedno prisotno.
Kadar pride do zloma vretenca, se pojavijo močne bolečine, ki se stopnjujejo med gibanjem. Ti zlomi se običajno pojavijo med sedmim prsnim in petim ledvenim vretencem ter jih lahko povzročijo celo manjše telesne obremenitve, kot je dvigovanje lažjih predmetov ali celo kašljanje.
Bolečina običajno mine v 4 do 6 tednih, vendar se lahko ponavljajoči zlomi vretenc razvijejo v deformacijo hrbtenice in vztrajne bolečine v hrbtu. Presenetljivo, resnost bolečine ni vedno povezana s stopnjo osteoporoze, in včasih lahko deformacija vretenc poteka brez opaznih bolečin.
Pri kompresijskih zlomih prsnih in ledvenih vretenc se lahko telesna višina zmanjša tudi do 20 cm, kar povzroči značilno ukrivljenost hrbtenice, imenovano torakalna kifoza. Pri številnih zlomih vretenc se hrbtenica tako močno ukrivi, da rebra pritiskajo na zgornji rob medenice.
Najresnejši zaplet osteoporoze je zlom kolka, ki se zgodi zaradi oslabitve kosti. Sicer ne pride do spontanih zlomov, vendar se lahko sproži že ob manjših poškodbah ali padcih.
Pomenopavzalna osteoporoza: Pojavlja se pri ženskah med 50. in 70. letom starosti in pogosto vodi v zlome vretenc, reber, medenice ter kosti na koncu podlakti.
Senilna osteoporoza: Nastopi po 70. letu in prizadene tako moške kot ženske, s pogostimi zlomi vretenc in kosti stegnenice.
Juvenilna osteoporoza: Redka bolezen, ki se običajno pojavi med 8. in 14. letom, vendar se ob pravilnem razvoju kosti lahko spontano izboljša.
Nosečnostna osteoporoza: Lahko povzroči zlome vretenc, a običajno mine po porodu.
Osteoporoza pri hipertirozi: Posledica pospešene prenove kosti in običajno izgine po ozdravitvi hipertiroze.
Osteoporoza zaradi hipogonadizma: Pogosta pri ženskah, po odstranitvi jajčnikov ali trpijo zaradi dolgotrajne amenoreje. Pri moških je hipogonadizem eden od pogostih vzrokov sekundarne osteoporoze.
Postransplantacijska osteoporoza: Nastane po dolgotrajnem zdravljenju z imunosupresivnimi zdravili in prizadene bolnike s prej obstoječo osteopenijo ali osteoporozo.
Imobilizacijska osteoporoza: Nastane pri nepremičnih bolnikih in lahko prizadene določen del okostja ali se razširi po celotnem telesu.
Glukokortikoidna osteoporoza: Najpogostejša oblika sekundarne osteoporoze, ki se razvije po dolgotrajnem zdravljenju z glukokortikoidi in lahko povzroči zlome vretenc.
Vsaka oblika osteoporoze ima svoje značilnosti in tveganja ter zahteva ustrezno zdravljenje in preprečevanje.
Ključno vlogo pri tveganju za osteoporozo igra največja kostna masa, ki jo posameznik doseže v mladosti, in hitrost izgube kostne mase med staranjem.
Ženske bele in azijske rase so bolj dovzetne za osteoporozo, še posebej, če doživijo menopavzo pred 45. letom starosti, imajo bližnje sorodnike z zlomi zaradi manjših poškodb, kadijo in imajo nizko telesno težo.
Poleg tega so kronične bolezni, prekomerno uživanje alkohola ter uporaba nekaterih zdravil, predvsem glukokortikoidov, dodatni dejavniki tveganja za osteoporozo.
Glavni dejavniki tveganja za zlom kosti vključujejo starost, nizko mineralno kostno gostoto, majhno telesno težo, prejšnje osteoporozne zlome, zlome kolka pri starših in hitro izgubo kostne gostote.
Za zlome kosti je običajno potreben padec, razen pri zlomih vretenc, kjer lahko že sama gravitacija med posedanjem vretenc povzroči zlome.
Slaba koordinacija gibov, nestabilnost (npr. zaradi bolezni ali zdravil, kot so benzodiazepini), ter nagnjenost k padcem so pomembni dejavniki tveganja za zlome.
Pomembno je poudariti, da že zmanjšanje mineralne kostne gostote za eno standardno deviacijo poveča tveganje za zlom za 2- do 3-krat. Bolniki z osteoporozo, ki so že doživeli zlom, pa imajo kar 10-krat večje tveganje za ponovne zlome.
Preprečevanje osteoporoze se začne že v otroštvu in mladosti, ko lahko s pametnimi življenjskimi navadami zgradimo močno kostno maso, ki nas bo varovala v prihodnosti.
Ključne metode vključujejo uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem, dovolj telesne aktivnosti na soncu, ki pomaga telesu proizvajati vitamin D, ter izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola.
Pomembno je razumeti, da lahko s pravilnim načinom življenja vplivamo na zdravje kosti. To vključuje tudi obdobje, ko se začne gostota kosti naravno zmanjševati.
Redna telesna aktivnost je ključna in vpliva na celotno kostno strukturo, še posebej pa krepi kosti, ki so obremenjene neposredno. Priporočamo zmerno, redno vadbo, ki vključuje obremenitev s težo telesa, kot je hoja.
Čeprav telesna vadba ne more preprečiti ali ozdraviti osteoporoze, pa lahko izboljša gibljivost in koordinacijo gibov, kar posredno zmanjšuje tveganje za padce in zlome.
Pri starejši populaciji je ocena tveganja za padce še posebej pomembna. Padci se lahko zgodijo zaradi različnih dejavnikov, bodisi zaradi zunanjih okoliščin, kot so slaba osvetlitev ali drseče površine, ali pa zaradi notranjih dejavnikov, kot so slab vid, nizki krvni tlak zaradi zdravil, ki jih jemljemo, in drugi zdravstveni problemi.
Ukrepov za zmanjšanje tveganja za padce se lahko lotimo tudi kot sredstva za zmanjšanje tveganja za osteoporozne zlome.
To pomeni, da ukrepi, kot so izboljšanje domače varnosti, lahko igrajo ključno vlogo pri preprečevanju zlomov in so lahko pomembni kot zdravila, ki povečujejo trdnost kosti.
Za diagnozo osteoporoze se običajno uporablja dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA), ki meri gostoto kosti. To je varna, hitra in natančna metoda, ki omogoča ugotavljanje tveganja za osteoporozne zlome preden se ti dejansko pojavijo.
Meritve se običajno izvajajo na ledveni hrbtenici in kolku – kjer je največ osteoporoznih zlomov, včasih pa tudi na podlakti. Poleg tega sodobne DXA naprave omogočajo oceno morebitnih zlomov vretenc, kar je še en koristen vidik te preiskave.
Klasični rentgenski posnetki niso tako občutljivi za zgodnje zlome, saj jih pogosto ne zaznajo, dokler osteoporoza ne napreduje v napredovalo fazo – zmanjšanje kostne gostote za 30%.
Zato se rentgenski pregledi ne uporabljajo kot glavna metoda za diagnosticiranje osteoporoze. V primerih, ko rentgenski posnetki kažejo na osteopenijo (zmanjšano gostoto kosti), se bolnike običajno napoti na DXA meritve, da bi dobili natančnejšo oceno kostne gostote.
Zdravljenje osteoporoze poteka v treh stopnjah, pri čemer vsaka stopnja prispeva k preprečevanju zlomov kosti.
Preprečevanje: Najprej se osredotočimo na preprečevanje osteoporoze z zdravim načinom življenja. To vključuje uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj kalcija, redno telesno aktivnost na soncu za vitamin D ter izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
Dopolnitev z minerali: Druga stopnja vključuje zagotavljanje zadostnega vnosa kalcija in vitamina D. Kalcij je ključen za zdravje kosti, najdemo ga v mleku, mlečnih izdelkih ter drugih virih. Vitamin D pa je pomemben za absorpcijo kalcija in lahko ga pridobimo iz izpostavljanja soncu ter prehrane ali dodatkov.
Zdravila: Čeprav je preprečevanje ključno, se v tretji stopnji uporabljajo zdravila, ki preprečujejo izgubo kostne mase. Ta zdravila lahko krepijo kosti ali zavirajo njihovo razgradnjo.
Izbira zdravila je odvisna od posameznikovega stanja in tveganja za zlome. Uporabljajo se bifosfonati, hormonsko nadomestno zdravljenje z estrogeni, denosumab, stroncijev ranelat in teriparatid
Zdravljenje osteoporoze temelji na preprečevanju zlomov kosti, zato je pomembno upoštevati vse tri stopnje, za doseganje najboljših rezultatov. Prav tako je ključno, da pričnete s fizioterapijo takoj ob postavljeni diagnozi.
Fizioterapija ima ključno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju osteoporoze in lahko pomaga pri rehabilitaciji povezanih poškodb. Program, usmerjen v krepitev kosti in mišic, lahko izboljša ravnotežje in zmanjša tveganje za padce.
Fizioterapija lahko prispeva k izboljšanju stabilnosti, obsega gibanja ter mobilnosti. Poudarek je lahko tudi na krepitvi mišic in preučevanju telesnih mehanizmov. Vse to lahko pomaga pri obvladovanju simptomov osteoporoze ter zmanjša tveganje za zlome zaradi padcev.
Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje tudi porabo magnetoterapije, elektrostimulacije, udarnih globinskih valov in ultrazvočne terapije.
Ključno ob postavitvi diagnoze osteoporotičnih kosti je, da pacient začne s specialno vodeno vadbo, ki bo upočasnila redčenje kostne mineralne gostote ter ohranjala primerno aktivnost mišičnega sistema in jo v kliniki Medicofit vodijo stokovnjaki kineziologije.
V sklopu vadbe za management osteoporoze izvajamo vaje za izboljšanje stabilnosti sklepov, vaje za učenje zavedanja položaja medenice, vzdrževanje aerobne kondicije ter progresivni program vadbe moči, ki obsega tako izolacijske kot kompleksnejše vaje moči.
Fizioterapevti klinike Medicofit vam bodo tudi svetovali glede uživanja prehranskih dodatkov ter opustitvi faktorjev, ki pospešujejo izgubo kostne mase.
Temelj visokokvalitetne fizioterapevtske obravnave, ki ga zagovarjajo najbolj priznani fizioterapevti je celostni pristop, ki zmanjšuje tveganje za osteoporotoične zlome in vzdržuje ali celo izboljša primerno gibalno aktivnost posameznika. Ključni del zdravljenja je ciljno usmerjena vadba za izboljšanje mišične moči, koordinacije in ravnotežja, s katero se zmanjša verjetnost padcev – glavnega dejavnika osteoporotičnih zlomov.
Terapevtska in kineziološka vadba sta prva izbira specialistov fizioterapije in vključujeta krepitev posturalnih mišic, izboljšanje dinamične stabilizacije trupa ter proprioceptivno vadbo. Za zdravljenje akutnih bolečin ali pridruženih ter sekundarnih poškodb se pogosto uporabljata tudi TECAR terapija, ki ima močan analgetičen učinek in laserska terapija, ki omogoča pospešeno celjenje poškodovanih tkiv. V Medicofit kliniki program vadbe oblikujemo individualno, z natančnim nadzorom obremenitve, kar omogoča redno in predvsem varno progresijo.
Ker je osteoporoza kronična presnovna bolezen kosti, je ni mogoče ozdraviti, vendar lahko z ustreznim zdravljenjem in fizioterapijo učinkovito obvladujemo. Najučinkovitejša metoda za obvladovanje osteoporoze je redna vadba za proti uporu, ki je individualno prilagojena obremenilni kapaciteti pacienta. Ustrezna mehanska obremenitev stimulira osteoblaste, kar upočasni izgubo kostne mase, medtem ko vadba za ravnotežje in propriocepcijo pomembno prispeva k preprečevanju padcev in posledično zlomov.
TECAR terapija in laserska terapija sta učinkoviti podporni metodi za lajšanje mišičnih in sklepnih bolečin, ki spremljajo osteoporotične spremembe. V Medicofit kliniki izvajamo celostno zdravljenje osteoporoze, ki združuje individualno prilagojeno terapevtsko in kineziološko vadbo in najsodobnejše instrumentalne postopke zdravljenja, kar pacientom omogoča ohranjanje polne gibalne funkcije in samostojnosti tudi pri napredovali bolezni.
Da, meritev mineralne kostne gostote z DXA preiskavo je zlati standard za diagnozo osteoporoze, saj natančno določi T-vrednost in stopnjo izgube kostne mase. Dopolnilno se uporablja FRAX kalkulator, ki oceni 10-letno tveganje za zlom glede na starost, spol, telesno težo in pridružene dejavnike tveganja. Za natančnejšo oceno mišičnega sistema in gibalnega aparata je potreben klinični pregled pri specialistu fizioterapije.
V okviru fizioterapevtskega kliničnega pregleda se izvajajo testi za ravnotežje, mišično moč in sklepno gibljivost. V Medicofit kliniki omogočamo napredno fizioterapevtsko diagnostiko in individualiziran program fizioterapije za osteoporozo, ki sledi najnovejšim in dokazano učinkovitim smernicam klinične prakse.
Specialistična fizioterapija za zdravljenje osteoporoze se nahaja v Ljubljani, na Koprski ulici 106h. Strokovnjaki klinike Medicofit so visoko specializirani za zdravljenje osteoporoze, kakor tudi morebitnih diferencialnih stanj.
V kliniki Medicofit omogočamo specialistični fizioterapevtski pregled v sklopu diagnostične terapije. Diagnostična terapija predstavlja inovativen pristop zdravljenja osteoporoze, saj združuje specialistični diagnostični pregled in najsodobnejše postopke obravnave bolečin in odprave simptomov že tekom prve obravnave!
Če imate diagnosticirano osteoporozo vam svetujemo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v kliniki Medicofit. Termin lahko rezervirate s klicem na telefonsko številko 064 190 220, preko e-pošte medicofit@medicofit.si ali preko spletnega obrazca na naši spletni strani.
