Osteoporoza

Definicija osteoporoze

Osteoporoza je pogosta presnovna bolezen kosti, značilna po nizki kostni masi in spremenjeni strukturi kostnega tkiva, kar povečuje tveganje za zlome kosti.

Zlomi, ki se pojavijo zaradi osteoporoze, so običajno posledica manjše sile, kot je na primer padec s stojne višine. Tudi lastna telesna teža lahko povzroči zlome vretenc zaradi osteoporoze. Klinično gledano, osteoporozo najbolje opredelimo kot stanje, ki povečuje tveganje za zlom kosti.

Kako pogosta je osteoporoza in kdaj se pojavi?

V Sloveniji se osteoporoza po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pojavlja pri različnih starostnih skupinah, pri čemer je najpogostejša med starejšimi ženskami. 

Na primer, med ženskami starimi med 50 in 59 let je 12,4 odstotka prizadetih, medtem ko se ta odstotek poveča na visokih 48,5 odstotka med tistimi, ki so starejše od 80 let.

Pri moških je stopnja osteoporoze nižja, vendar še vedno znaša 17,1 odstotka med 70. in 79. letom starosti.

Pomembno je omeniti, da ima vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti moški iste starosti veliko tveganje, da bosta do konca svojega življenja doživela vsaj en osteoporozni zlom. Osteoporoza je postala ena od glavnih zdravstvenih težav v razvitih družbah zaradi pogostosti osteoporoznih zlomov.

Osteoporozni zlomi, kot so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice, predstavljajo pomemben del bremena bolezni. 

Po 70. letu se število teh zlomov strmo povečuje. Na primer, zlomi zapestja se običajno pojavijo med 50. in 60. letom, medtem ko so zlomi vretenc pogostejši med 60. in 70. letom, pri čemer je povprečna starost pri zlomu kolka 79 let.

Naroči se

Razdelitev osteoporoze

Primarna osteoporoza

Pomenopavzalna osteoporoza: Pojavlja se pri ženskah med 50. in 70. letom starosti in pogosto vodi v zlome vretenc, reber, medenice ter kosti na koncu podlakti.

Senilna osteoporoza: Nastopi po 70. letu in prizadene tako moške kot ženske, s pogostimi zlomi vretenc in kosti stegnenice.

Juvenilna osteoporoza: Redka bolezen, ki se običajno pojavi med 8. in 14. letom, vendar se ob pravilnem razvoju kosti lahko spontano izboljša.

Nosečnostna osteoporoza: Lahko povzroči zlome vretenc, a običajno mine po porodu.

Sekundarna osteoporoza

Osteoporoza pri hipertirozi: Posledica pospešene prenove kosti in običajno izgine po ozdravitvi hipertiroze.

Osteoporoza zaradi hipogonadizma: Pogosta pri ženskah, po odstranitvi jajčnikov ali trpijo zaradi dolgotrajne amenoreje. Pri moških je hipogonadizem eden od pogostih vzrokov sekundarne osteoporoze.

Postransplantacijska osteoporoza: Nastane po dolgotrajnem zdravljenju z imunosupresivnimi zdravili in prizadene bolnike s prej obstoječo osteopenijo ali osteoporozo.

Imobilizacijska osteoporoza: Nastane pri nepremičnih bolnikih in lahko prizadene določen del okostja ali se razširi po celotnem telesu.

Glukokortikoidna osteoporoza: Najpogostejša oblika sekundarne osteoporoze, ki se razvije po dolgotrajnem zdravljenju z glukokortikoidi in lahko povzroči zlome vretenc.

Vsaka oblika osteoporoze ima svoje značilnosti in tveganja ter zahteva ustrezno zdravljenje in preprečevanje.

Kako lahko preprečimo osteoporozo?

Preprečevanje osteoporoze se začne že v otroštvu in mladosti, ko lahko s pametnimi življenjskimi navadami zgradimo močno kostno maso, ki nas bo varovala v prihodnosti.

Ključne metode vključujejo uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem, dovolj telesne aktivnosti na soncu, ki pomaga telesu proizvajati vitamin D, ter izogibanje škodljivim navadam, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola.

Pomembno je razumeti, da lahko s pravilnim načinom življenja vplivamo na zdravje kosti. To vključuje tudi obdobje, ko se začne gostota kosti naravno zmanjševati.

Redna telesna aktivnost je ključna in vpliva na celotno kostno strukturo, še posebej pa krepi kosti, ki so obremenjene neposredno. Priporočamo zmerno, redno vadbo, ki vključuje obremenitev s težo telesa, kot je hoja.

Čeprav telesna vadba ne more preprečiti ali ozdraviti osteoporoze, pa lahko izboljša gibljivost in koordinacijo gibov, kar posredno zmanjšuje tveganje za padce in zlome.

Pri starejši populaciji je ocena tveganja za padce še posebej pomembna. Padci se lahko zgodijo zaradi različnih dejavnikov, bodisi zaradi zunanjih okoliščin, kot so slaba osvetlitev ali drseče površine, ali pa zaradi notranjih dejavnikov, kot so slab vid, nizki krvni tlak zaradi zdravil, ki jih jemljemo, in drugi zdravstveni problemi.

Ukrepov za zmanjšanje tveganja za padce se lahko lotimo tudi kot sredstva za zmanjšanje tveganja za osteoporozne zlome.

To pomeni, da ukrepi, kot so izboljšanje domače varnosti, lahko igrajo ključno vlogo pri preprečevanju zlomov in so lahko pomembni kot zdravila, ki povečujejo trdnost kosti.