Se soočate z bolečimi napadi protina v sklepih? Ali vas zanima, kaj povzroča putiko in kako se bolezen prepozna? Morda vas zanima tudi, kako se protin zdravi in kako vam lahko fizioterapija pomaga pri obvladovanju teh bolečih napadov?
Protin, znan tudi kot putika ali urični artritis, je dolgo znana presnovna bolezen, ki spada med revmatične bolezni, pri katerih je sklepno vnetje povzročeno s kristali.
To stanje se pojavi pri posameznikih z visoko ravnjo sečne kisline v krvi, vendar še ni popolnoma razumljeno, zakaj nekatere osebe razvijejo simptomatski protin, medtem ko drugi ne.
Ali ste vedeli, da v Evropi putika prizadene najmanj dva od tisoč odraslih moških, pri čemer polovica tistih, ki zbolijo, običajno uživa alkoholne pijače? Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških, običajno med 30. in 50. letom starosti, medtem ko ženske običajno razvijejo protin šele po menopavzi.
V tem članku bomo raziskali vse o putiki in vam predstavili, kako postaja fizioterapija ključno orodje v boju proti tej zahrbtni bolezni ter vas popeljali skozi korake do boljšega počutja ter aktivnega življenja. Kako vas v kliniki Medicofit vodimo do življenja brez bolečin in omejitev vam predstavljamo v nadaljevanju.
Naročite se na zdravljenje putike
Putika je vrsta artritisa, ki jo sproži prekomerna prisotnost sečne kisline v krvi, tkivih in urinu. Sečna kislina v zmernih količinah ni škodljiva in je prisotna pri vseh, saj v telesu ves čas nastaja – ledvice pa jo iz telesa odstranjujejo.
Težave nastanejo, ko se sečna kislina v telesu kopiči v prevelikih količinah in se začne kristalizirati.
Ti kristali imajo nagnjenost k nalaganju okoli sklepov, kar povzroči neprijetne simptome, vključno z bolečino, rdečico, občutkom toplote, vnetjem in v nekaterih primerih celo povišano telesno temperaturo.
Ali ste vedeli, da vsi posamezniki z visoko ravnjo sečne kisline v krvi ne razvijejo putike? Dejansko je zvišana raven sečne kisline približno 10-krat pogostejša od dejanskega pojava simptomov protina.
Dejavniki tveganja za nastanek putike
Dejavniki tveganja za nastanek putike oz. ozričnega artritisa vključujejo visoko raven sečne kisline, spol (pogostejši pri moških), starost (srednja življenjska doba), družinsko zgodovino, prehrano bogato s purini, prekomerno telesno težo, uporabo določenih zdravil, prisotnost kroničnih bolezni in pretekle napade protina.
V kliniki Medicofit opažamo, da je pri večini naših pacientov s protinom, glavni problem predvsem prehrana in prekomerna telesna teža. Ključno je, da zmanjšate dejavnike tveganja, ki jih lahko, saj opažamo najboljše rezultate zdravljenja prav pri pacientih, ki se držijo prehranskih navodil zdravnika in se hitro vključijo v program fizioterapevtskega zdravljenja.
Naročite se na zdravljenje putike
Kakšne simptome povzroča putika?
Protin se pogosto manifestira skozi intermitentne napade vnetja sklepov, burzitisa ali tendinitisa, ki na začetku bolezni trajajo 1 – 2 tedna, ko bolezen napreduje pa napadi trajajo tudi več mesecev.
Ali ste vedeli, da je na začetku bolezni običajno prisoten migracijski artritis ? To pomeni, da se simptomi premikajo oz. selijo med različnimi sklepi.
Napadi protina se običajno začnejo hitro (pogosto nastanejo ponoči) in prizadeti sklep postane izrazito boleč, toplejši, rdeč in otečen.
Dotik ali pritisk na prizadet sklep lahko še dodatno poveča bolečino – za nekatere je boleč že sam dotik odeje na koži. Med napadom se lahko pojavijo tudi mrzlica in povišana telesna temperatura.
Približno 90 odstotkov bolnikov s putiko izkusi vsaj en napad artritisa v metatarzofalangealnem sklepu palca, kar imenujemo tudi podagra. Pri kar polovici bolnikov je podagra prvi znak protina.
Najpogosteje prizadet sklep je palec na nogi, pogosto pa se pojavi tudi protin v rami, kolenu, zapestju, gležnju in komolcu.
Ali ste vedeli, da se lahko pri nekaterih bolnikih odkrijejo uratni kristali že pred prvim napadom protina, z uporabo ultrazvoka ali dvojne-energijske računalniške tomografije (DECT)? Ti kristali se lahko nahajajo v sklepni tekočini, tkivih okoli sklepov in ledvicah.
Brez ustreznega nadzora nad boleznijo, se lahko pri bolnikih z visoko ravnjo sečne kisline razvije kronični protin, ki ga spremljajo tofi – to so skupki uratnih kristalov, ki se nabirajo v okoliških tkivih, pogosto tudi na uhljih. V tej fazi bolezni so napadi artritisa pogostejši v več sklepih in lahko trajajo od enega do dva meseca.
Pravilno fizioterapevtsko zdravljenje protina ima ključno vlogo pri preprečevanju ponavljajočih se napadov in preprečevanju trajnih poškodb sklepov. Če se bolezen – urični artritis – ustrezno obvladuje, se napadi pojavljajo redkeje ali sploh ne več in lahko preprečimo dolgoročno škodo na sklepih.
Naročite se na zdravljenje putike
Kako poteka diagnostika putike?
Na putiko pomislimo pri odraslih moških in ženskah v obdobju menopavze, če imajo zgodovino občasnega artritisa ali če med kliničnim pregledom odkrijemo tofe.
Ali ste vedeli, da je pri mlajših moških in ženskah pred menopavzo velika možnost dednih napak, ki povzročajo prekomerno proizvodnjo sečne kisline?
Najzanesljivejša metoda za postavitev diagnoze protina je odkritje uratnih kristalov v sklepni tekočini (s punkcijo) pod polarizacijskim mikroskopom in dokaz povišane ravni sečne kisline v krvi.
S pomočjo ultrazvoka je mogoče ugotoviti odlaganje kristalov urata v sklepnem hrustancu, kar se kaže kot dvojni obris hrustanca.
Rentgenska slika vnetega sklepa na začetku bolezni običajno ni informativna, vendar se lahko kasneje pokažejo velike in gladke erozije sklepov – ko bolezen že napreduje.
Kako poteka zdravljenje putike?
Zdravljenje protina se lahko razdeli na dve glavni področji: ukrepe za trajno zmanjšanje ravni sečne kisline v krvi ter zdravljenje akutnih napadov putike. V obdobju napada je gibljivost močno zavrta zato je ključno da umirimo sklepno vnetje, obdobje remisije pa vzdržujemo z zdravili in dolgotrajno fizioterapijo.
Zdravljenje z zdravili
Za trajno zmanjšanje sečne kisline se uporabljajo zdravila, kot sta alopurinol in febuksostat, ki zmanjšujeta tvorbo sečne kisline.
Pri zdravljenju akutnih napadov protina se lahko uporabijo nesteroidni antirevmatiki (NSAR), kolhicin ali glukokortikoidi. Med zdravljenjem akutnega napada se ne spreminjajo odmerki zdravil za zmanjševanje sečne kisline, kar vam bo razložil vaš revmatolog.
Fizioterapevtsko in kineziološko zdravljenje
Fizioterapija je pri ohranjanju gibljivosti sklepov pri protinu nepogrešljiva metoda zdravljenja. Akutni zagon protina je izredno boleče stanje, zato bodo fizioterapevti klinike Medicofit v akutni fazi bolezni uporabljali protivnetne terapevtske metode, kot so magnetoterapija, ultrazvok ali lasersko zdravljenje, za pomiritev sklepnega vnetja.
V mnogih primerih je neposredno izvajanje fizioterapevtskih vaj med vnetjem preveč boleče, zato je v tem času priporočljiv počitek in umiritev vnetja prizadetega sklepa. Ko se vnetje umiri se v zdravljenje vključijo terapevtske vaje, ki dolgoročno ščitijo vaše sklepe.
Pogosto je hoja na vnetem sklepu pri putiki izjemno boleča ali skoraj nemogoča. Naši strokovnjaki vam lahko svetujejo, kdaj uporabiti pripomočke za hojo, kot je palica. Hoja brez ustrezne podpore ali s šepanjem zaradi bolečine, lahko privede do razvoja napačnih gibalnih vzorcev hoje in prekomernega obremenjevanja drugih sklepov, zlasti spodnjih okončin.
Ker lahko ponavljajoči napadi putike na dolgi rok poškodujejo sklepe in spremenijo način njihovega gibanja in delovanja, je pomembno, da ohranjate dober obseg gibljivosti sklepov, pa tudi prožnost ter moč mišic okoli sklepov.
Fizioterapevti bodo ocenil sklepe, ki so pri vas pogosto prizadeti zaradi putike in predpisal vaje za gibljivost, raztezanje ter krepitev, da ohranite največjo funkcionalnost sklepov. Prav tako boste izvajali vaje za propriocepcijo, ki pomagajo ohranjati občutek položaja sklepa.
Vse terapevtske vaje je potrebno izvajati med obdobji brez vnetja, ne med napadi putike, saj je vadba v vnetem sklepu običajno preboleča in lahko škoduje sklepnim površinam zaradi sečne kisline – vadba brez strokovnega nadzora je lahko zelo nevarna!
Kot je že omenjeno, sedeči način življenja brez vadbe, debelost in visok krvni tlak so vsi dejavniki tveganja za razvoj putike. Zato naše paciente v kliniki Medicofit vključimo v program kineziološke vadbe, kar nam pomaga uspešno zmanjšati število napadov putike.
Glede na vaše želje in zmožnosti bomo za vas in pripravili individualen program vadbe, ki se bo glede na vaš napredek stopnjeval.
Celostna fizioterapevtska rehabilitacija je naložba za kakovostno življenje, saj ponavljajoči se napadi artritisa niso le boleči in frustrirajoči, ampak lahko privedejo tudi do trajne poškodbe hrustanca in kosti, kar lahko v hudih primerih vodi tudi do kirurškega posega.
Kako preprečiti napade protina?
Poleg zdravil je pomembno tudi prilagajanje življenjskega sloga in prehrane. Priporoča se zdrav način življenja, vključno z vzdrževanjem zdrave telesne teže, redno telesno aktivnostjo (pod strokovnim nadzorom), ustrezno hidracijo in uravnoteženo prehrano.
Odsvetuje se kajenje in uživanje hrane ter pijač z visoko vsebnostjo fruktoze. Prav tako je pomembno omejevanje uživanja alkohola, še posebej piva in žganja.
Putika oz. urični artritis/protin je zahrbtna bolezen, ki vodi v trajne poškodbe sklepov, a jo lahko dobro držimo pod nadzorom s premišljenimi odločitvami glede naše prehrane in ustrezno fizioterapevtsko rehabilitacijo.
Naročite se na zdravljenje putike
S pravilnim zdravljenjem se lahko putika oz. urični artritis ozdravi ali vsaj zelo zmanjša pogostost napadov artritisa. Vendar pa lahko nepravilno upoštevanje prehranskih nasvetov ali pomanjkanje sodelovanja bolnika v fizioterapevtski rehabilitaciji privedejo do razvoja kroničnega protina, ki lahko povzroči hude poškodbe sklepov in ledvic.
Poleg tega visoka raven sečne kisline v krvi (hiperurikemija) predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so koronarna bolezen srca in možganska kap, kar poudarja pomen učinkovitega zdravljenja in nadzora bolezni.
Z ustrezno skrbjo in upoštevanjem strokovnih nasvetov je mogoče doseči boljše obvladovanje putike in živeti polno in zadovoljno življenje. Pomembno je, da sprejmete aktivno vlogo pri upravljanju svojega zdravja in se posvetujete s strokovnjaki za najboljše možne rešitve.
Koliko časa traja putika?
Trajanje putike ali protina je odvisno od več dejavnikov, vključno z resnostjo bolezni, zdravljenjem in splošnim zdravstvenim stanjem posameznika. Akutni napadi putike običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, vendar se lahko s primerno terapijo hitreje umirijo.
Kronični protin, ki vključuje ponavljajoče se napade in prisotnost tofov (kopičenje sečne kisline kristalov v tkivih), lahko traja dlje in zahteva daljše obdobje rehabilitacije.
Ali lahko napade putike nadzorujem?
Da, lahko vplivate na pogostost napadov putike s spreminjanjem življenjskega sloga in prehranskih navad, s skrbnim upoštevanjem zdravniških nasvetov ter aktivnim vključevanjem v fizioterapevtsko zdravljenje.
Ali lahko hrana pomaga pri obvladovanju putike?
Da, pravilna prehrana je ključna pri obvladovanju putike. To vključuje omejitev živil z visoko vsebnostjo purinov, zadostno hidracijo, uravnoteženo prehrano s sadjem in zelenjavo ter omejitev alkohola. Ohranjanje zdrave telesne teže je prav tako pomembno. Za najboljše rezultate se posvetujte s strokovnjakom za prehrano.
Ali lahko putika povzroči otekanje sklepov?
Da, oteklina je eden od simptomov akutnega napada putike. Med napadom putike se sečna kislina, ki se je kristalizirala v sklepih, začne nalagati in povzroča vnetje. To vnetje vodi v otekanje prizadetega sklepa in je običajno prisotno skupaj z drugimi simptomi, kot so bolečina, rdečina in toplota v okolici prizadetega sklepa.
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Clebak, K. T., Morrison, A., & Croad, J. R. (2020). Gout: Rapid Evidence Review. American family physician, 102(9), 533–538.
Hainer, B. L., Matheson, E., & Wilkes, R. T. (2014). Diagnosis, treatment, and prevention of gout. American family physician, 90(12), 831–836.
Abhishek, A., Roddy, E., & Doherty, M. (2017). Gout – a guide for the general and acute physicians. Clinical medicine (London, England), 17(1), 54–59. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-1-54
Sivera, F., Andrés, M., & Quilis, N. (2017). Gout: Diagnosis and treatment. Diagnóstico y tratamiento de la gota. Medicina clinica, 148(6), 271–276. https://doi.org/10.1016/j.medcli.2016.10.019
Keyßer G. (2020). Die Gichtarthritis: Pathogenese, Diagnostik und Behandlung [Gout arthritis: Pathogenesis, diagnostics and treatment]. Deutsche medizinische Wochenschrift, 145(14), 991–1005. https://doi.org/10.1055/a-1036-8348
