Kako hitro napreduje ALS? Ali fizoterapija pomaga?

Napredujoča izguba moči in motoričnih spretnosti lahko človeku zelo hitro spremeni občutek nadzora nad lastnim telesom še posebej, ko so te spremembe posledica bolezni, kot je ALS – amiotrofična lateralna skleroza.

ALS označuje hitro napredujočo nevrodegenerativno bolezen, pri kateri propadajo motorični nevroni, kar postopoma vodi v oslabelost, izgubo funkcije in težave pri izvajanju osnovnih gibov. Bolezen prizadene tako zgornje kot spodnje motorične nevrone, zato se simptomi razvijajo na več ravneh – od finih mišičnih trzljajev pa vse do pomembnih omejitev pri hoji, govorjenju in dihanju.

Hitrost napredovanja ALS se med posamezniki zelo razlikuje, vendar je splošen potek skoraj vedno progresiven. Na dinamiko vplivajo starost ob pričetku simptomov, prisotne genetske oblike, začetna lokalizacija simptomov ter splošno zdravstveno stanje. Čeprav vzrok pri večini ostajajo idiopatski, raziskave kažejo na kompleksno prepletanje genetskih in okolijskih dejavnikov, ki sprožijo propadanje motoričnih nevronov.

Ker bolezen napreduje neprekinjeno, je smiselno čim prej začeti s podporno rehabilitacijo, ki upočasni funkcionalni upad, ohranja gibljivost ter zmanjša sekundarne težave, kot so bolečine, kontrakture ali težave z dihanjem. Strukturiran fizioterapevtski program pod nadzorom specialista fizioterapije omogoča posamezniku, da dlje časa ohranja samostojnost in zmanjša vpliv bolezenskih sprememb na vsakdanje aktivnosti.

Razumevanje razvoja ALS ter pravočasno začeta specialistična fizioterapija sta pomemben del pristopa, s katerim lahko osebi omogočimo čim bolj kakovostno in aktivno življenje tudi ob napredovanju bolezni!

Naročite se na specialistično fizioterapijo za ALS

Napredovanje ALS je vedno progresivno, vendar čas pričetka funkcionalnega upada med posamezniki močno varira. Pri večini se prvi simptomi (npr. oslabelost v eni okončini ali težave z natančnimi gibi), razširijo na druge mišične skupine v nekaj mesecih. Povprečno se funkcijske zmogljivosti zmanjšujejo postopno, pogosto v obdobjih hitrejšega poslabšanja, ki jim sledijo krajša obdobja relativne stabilnosti.

Čeprav je splošna smer napredovanja predvidljiva, poteka bolezen različno hitro glede na začetno lokacijo znakov (udi, bulbarna muskulatura ali dihalne mišice), starost posameznika, prisotne genetske mutacije ter pridružene bolezni. Pri bulbarni začetni obliki se težave z govorom, požiranjem in dihanjem praviloma razvijejo hitreje, medtem ko je pri okončinski obliki potek pogosto nekoliko počasnejši.

Sčasoma se mišična oslabelost razširi na večino telesa, kar vpliva na hojo, fino motoriko, komunikacijo in dihanje. Prav tako je pravočasno načrtovanje rehabilitacije pomembno, ne glede na individualni čas napredovanja.

Bolezen ALS poteka v več zaporednih fazah, pri čemer se mišična funkcija postopoma poslabšuje. V zgodnji fazi se pogosto pojavijo subtilni znaki, kot so tresenje rok, težav pri oprijemu predmetov ali rahla oslabelost okončin. Ti simptomi so običajno enostranski in lahko ostanejo dolgo neopaženi.

Srednja faza bolezni prinaša širjenje mišične oslabelosti na druge okončine, zmanjšano vzdržljivost in utrujenost pri vsakodnevnih aktivnostih. V tej fazi so pogosti tudi mišični krči in spastičnost, kar vpliva na natančnost gibanja in stabilnost telesa.

V pozni fazi bolezen napreduje do stopnje, kjer se oslabelost razširi na skoraj vse mišične skupine, kar otežuje hojo, sedenje, govor, požiranje in dihanje. Diafragma in medrebrne mišice postopoma oslabijo, kar pogosto zahteva podporo dihalnih naprav.

Razumevanje razvoja bolezni je ključno za načrtovanje individualiziranega programa fizioterapevtske obravnave, saj pravočasna in prilagojena obravnava pomaga ohraniti funkcionalne sposobnosti dlje časa ter izboljšuje kakovost življenja oseb z ALS!

Napredovanje ALS povzroča postopno izgubo mišične moči, kar vpliva na vsakdanje funkcionalne sposobnosti bolnika. Strukturirana rehabilitacija, vključno s celostno fizioterapijo in individualno prilagojenimi vajami za izvajanje v domačem okolju, omogoča ohranjanje samostojnosti čim dlje.

S ciljno usmerjenim pristopom rehabilitacije lahko zmanjšamo pogostost in intenzivnost mišičnih krčev, preprečimo kontrakture in izboljšamo ravnotežje, kar zmanjša tveganje za padce in sekundarne poškodbe. Poleg fizičnih koristi rehabilitacija nudi tudi psihološko podporo, saj vključuje spodbudo za aktivno sodelovanje in ohranjanje socialne interakcije.

Naročite se na specialistično fizioterapijo za ALS

Ob prvih znakih mišične oslabelosti se primarno zdravijo simptomi in upočasnjuje napredovanje bolezni. Fizioterapija pomaga ohranjati gibljivost sklepov, preprečevati kontrakture in zmanjševati utrujenost z nežnimi raztezanjem in mobilizacijo. Akutne bolečine se obravnavajo z manualnimi tehnikami in instrumentalnimi postopki, kot je TECAR terapija.

Z napredovanjem ALS mišična oslabelost vpliva na hojo, ravnotežje in vsakodnevne aktivnosti. Specialistična fizioterapija, kakršno izvajamo v Medicofit kliniki – fizioterapija Ljubljana, ohranja samostojnost s funkcionalnimi in senzomotoričnimi vajami, dihalnimi tehnikami in podpornimi metodami za učinkovitejše obvladovanje simptomov.

V pozni fazi bolezni, kadar osebe potrebujejo pomoč pri osnovnih aktivnostih, fizioterapija ohranja preostale funkcionalne sposobnosti, zmanjšuje mišično napetost ter preprečuje deformacije. Specialist fizioterapije pacienta opolnomoči z nasveti za optimalno pozicioniranje za udobje in preprečevanje zapletov.

Specialistična fizioterapija v vseh fazah bolezni podpira mobilnost, preprečuje zaplete in izboljšuje kakovost življenja, s čimer neposredno vpliva na potek bolezni.

Fizioterapija pri ALS pomaga ohranjati mišično moč, ravnotežje in gibljivost, preprečuje kontrakture ter podpira dihalno funkcijo. Z individualno prilagojenim vadbenim režimom, komplementarno uporabo ortoz in tehnik pravilnega pozicioniranja zmanjšuje tveganje za sekundarne zaplete in padce.

Primaren cilj fizioterapevtske obravnave je, da osebam z ALS podaljša obdobje samostojonosti pri vsakodnevnih aktivnostih in ohranjanje kakovosti življenja kljub napredujoči bolezni.

Chiò, A., Hammond, E. R., Mora, G., Bonito, V. in Filippini, G. (2015). Development and evaluation of a clinical staging system for amyotrophic lateral sclerosis. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 86(1), 38–44. https://doi.org/10.1136/jnnp-2013-306589

Feldman, E. L., Goutman, S. A., Petri, S., Mazzini, L., Savelieff, M. G., Shaw, P. J. in Sobue, G. (2022). Amyotrophic lateral sclerosis. The Lancet, 400(10360), 1363–1380. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(22)01272-7

Ortega-Hombrados, L., Molina-Torres, G., Galán-Mercant, A., Sánchez-Guerrero, E., González-Sánchez, M. in Ruiz-Muñoz, M. (2021). Systematic Review of Therapeutic Physical Exercise in Patients with Amyotrophic Lateral Sclerosis over Time. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(3), 1074. https://doi.org/10.3390/ijerph18031074

Paganoni, S., Karam, C., Joyce, N., Bedlack, R. in Carter, G. T. (2015). Comprehensive rehabilitative care across the spectrum of amyotrophic lateral sclerosis. NeuroRehabilitation, 37(1), 53–68. https://doi.org/10.3233/NRE-151240