Ali občutite, da so mišice, ki so še včeraj delovale povsem normalno, začele postopoma slabeti, dokler tudi najosnovnejši gibi, kot sta dvig roke ali hoje, ne postanejo izjemno zahtevni. Guillain-Barréjev sindrom (v nadaljevanju GBS) je ena tistih bolezni, ki pridejo nenadoma – pogosto po na videz nedolžni okužbi dihal ali prebavil in v nekaj dneh popolnoma spremenijo življenje posameznika.
Sindrom Guillain-Barré je redka, a resna avtoimuna bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastne živce, natančneje mielinsko ovojnico perifernih živcev. Posledično pride do upočasnitve ali prekinitve prevajanja živčnih impulzov, kar se kaže kot mišična oslabelost, mravljinčenje in izguba refleksov. Natančen vzrok bolezni še ni popolnoma raziskan, vendar se pogosto pojavi po virusnih ali bakterijskih okužbah.
Fizioterapija imapri okrevanju po GBS pomembno vlogo – ne le kot pomoč pri ponovni vzpostavitvi mišične moči, temveč tudi pri preprečevanju kontraktur, ohranjanju dihalne funkcije in spodbujanju nevroplastičnosti. S pravilno in postopno zasnovanim rehabilitacijskim programom pomagamo ponovno pridobiti nadzor nad telesom in funkcionalno neodvisnost.
Čeprav je GBS redka bolezen, s pravočasno diagnozo in celostnim zdravljenjem večina bolnikov postopno okreva. Ključno vlogo pri tem ima multidisciplinarni pristop, pri katerem fizioterapija pomembno prispeva k ponovni vzpostavitvi gibanja in funkcionalne samostojnosti!
Sindrom Guillain-Barré je pojem, ki opisuje akutno avtoimuno vnetno polinevropatijo, pri kateri imunski sistem napačno napade periferni živčni sistem, torej živce, ki povezujejo možgane in hrbtenjačo z mišicami. Zaradi tega pride do poškodbe mielinske ovojnice ali celo živčnih vlaken samih, kar povzroči moteno prevajanje živčnih signalov in s tem mišično oslabelost, izgubo refleksov ter občutek mravljinčenja in odrevenelosti.
Bolezen se običajno razvije nekaj dni do tednov po virusni ali bakterijski okužbi in se začne z oslabelostjo nog, ki se lahko hitro širi navzgor in v hujših primerih vodi celo do ohromitve dihalnih mišic.
Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja
Natančen vzrok GBSše vednoni popolnoma pojasnjen, vendar je znano, da gre za avtoimunski odziv, pri katerem imunski sistem po okužbi napačno prepozna lastne živce kot tujke in jih začne napadati.
Najpogosteje se GBS pojavi 1 do 3 tedne po preboleli okužbi dihal ali prebavil, pri čemer je najpogostejši povzročitelj bakterija Campylobacter jejuni. Pogosti sprožilci so tudi virusne okužbe, kot so gripa, Epstein-Barrov virus, citomegalovirus in virus Zika.
Med dejavniki tveganja izstopajo nedavne okužbe, operativni posegi, cepljenja, v redkih primerih tudi avtoimunske bolezni ali onkološka stanja. GBS se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, vendar je nekoliko pogostejši pri otrocih, pri moških in pri osebah, starejših od 50 let.
Značilni simptomi
Značilni simptomi GBS se običajno razvijejo nenadno in napredujejo v nekaj dneh do tednov. Prvi znak je pogosto šibkost v nogah, ki se postopno širi navzgor proti rokam in trupu. Posamezniki pogosto opisujejo občutek mravljinčenja, izgube občutka ali težav pri hoji. V hujših primerih lahko pridedo paralize ali celo težav z dihanjem, če so prizadete dihalne mišice.
Pogosti spremljajoči simptomi so tudi bolečine v mišicah, zmanjšani ali odsotni refleksi, motnje ravnotežje in utrujenost. Pri nekaterih oblikah se lahko pojavijo motnje v delovanju srca ali krvnega tlaka zaradi prizadetosti avtonomnega živčnega sistema.
Ali ste vedeli, da približno 80-90 % bolnikov z Guillain-Barré sindromom doseže znatno izboljšanje mišične moči v enem letu po začetku simptomov, kar poudarja učinkovitost zgodnje in sistematične fizioterapije!
Diagnoza GBS temelji na klinični oceni, pri kateri se ugotavlja simetrična mišična oslabelost, odsotnost refleksov in značilne senzorične motnje. Podpora diagnozi so elektrofiziološke preiskave (EMG) ter analiza cerebrospinalne tekočine, ki pogosto pokaže povišano raven beljakovin brez izrazitega povišanja celic.
Natančna in zgodnja diagnoza omogoča hiter začetek specifičnega imunološkega zdravljenja, kot sta intravenozna imunoglobulinska terapija ali plazmafereza, kar lahko bistveno zmanjša napredovanje bolezni.
Vloga fizioterapije
Fizioterapija ima pomembno vlogo že od začetka zdravljenja. V sklopu fizioterapevtske obravnave izvajamo pasivne in asistirane vaje za vzdrževanje gibljivosti sklepov, preprečevanje kontraktur ter ohranjanje respiratorne funkcije pri prizadetih dihalnih mišicah.
Ko se stanje stabilizira, postopoma uvajamo aktivne vaje za krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja, koordinacije in funkcionalne mobilnosti, vedno prilagojene posameznikovim zmožnostim in stopnji živčne prizadetosti. Pri tem kombiniramo različne pristope, od temeljne terapevtske vadbe do naprednih funkcionalnih vaj, z nadzorom intenzivnosti in postopnim povečevanjem obremenitve.
Za dolgoročno zagotovitev uspešnega obvladovanja simptomov v kliniki Medicofit – fizioterapija Ljubljana, izvajamo individualno prilagojen program preventivne vadbe, ki vključuje tudi izobraževanje pacienta o pravilni drži, primernih gibalnih vzorcih in tehnikah preprečevanja utrujenosti, kar zmanjšuje možnost zapletov in podpira samostojnost pri vsakodnevnih dejavnostih.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri GBS je na splošno ugodna, saj večina oseb po ustreznem zdravljenju in fizioterapiji doseže ustrezno okrevanje funkcij.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od stopnje prizadetosti in hitrosti regeneracije živcev.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Amer, M., Muriqi, X., Khosravi, M., Şenel, M. in Mustafaoglu, R. (2024). Current Treatment Approaches for The Management of Guillain Barre Syndrome: A Narrative Review of Physiotherapy Approaches: Current Treatment Approaches for The Management of Guillain Barre Syndrome. Advances in Chronic Diseases, 1(1), 14–27. https://doi.org/10.5281/zenodo.10893145
Karalok, Z. S., Taskin, B. D., Yanginlar, Z. B., Gurkas, E., Guven, A., Degerliyurt, A., Unlu, E. in Kose, G. (2018). Guillain-Barré syndrome in children: subtypes and outcome. Child’s Nervous System, 34(11), 2291–2297. https://doi.org/10.1007/s00381-018-3856-0