Najverjetneje ste že kdaj občutili neprijeten občutek v spodnjem delu hrbta, ki vam je pokvaril dan? Zatem pa je sledila dalj časa vztrajajoče bolečina in omejitev vsakodnevnih aktivnosti. Za kaj gre in kako si lahko učinkovito pomagamo?
Bolečina v križu ali pogosteje imenovana bolečina v ledvenem delu hrbtenice je ena najpogostejših mišično – skeletnih obolenj današnjega časa, za katero trpi preko 500 milijonov ljudi. Z njo se ne srečujejo le starejši, ampak tudi številni športniki, delovno aktivni kot tudi mladi. Značilno je, da se pri večini ljudi začne ta bolečina pojavljati v epizodah lahko pa preraste v kronično bolečino. Podatki znanstvenih študij kažejo, da je v mnogih državah najpogostejši razlog, zaradi katerega ljudje obiščejo fizioterapevta.
Kako pa lahko zdravimo bolečine v križu? Obstaja vrsta rešitev, kako lahko to bolečino omilimo ali celo odstranimo! Od posamezniku prilagojenih vaj, ki vam jih priporoči fizioterapevt do malenkosti, ki jih lahko spremenitev v svojem vsakdanu – bolečine v križu so obvladljive!
V tem članku vam predstavljamo vzroke nastanka bolečine v križu, dejavnike tveganja, simptome in vaje, ki jih lahko izvaja vsak posameznik ter pristope, da znova zaživite brez neprijetnega občutka v hrbtu!
Naročite se na zdravljenje bolečin v križu
Ali ste vedeli, da je vzrokov nastanka lahko veliko, vendar v kar 95 % gre za idiopatsko (nespecifično) bolečino v križu, v zgolj 5 % pa gre za resnejše patologije?
Domneva se, da naj bi idiopatska bolečina v križu izvirala iz mehkotkivnih struktur – mišic, ligamentov in fascij, lahko pa njen izvor tiči v kateremkoli drugem tkivu.
Med 5% resnih patologij lahko spadajo poškodbe hrbtenice ali hernija diska, razne degenerativne bolezni (npr. osteoartritis, spondiloliza, spinalna stenoza), živčne težave (išias) ali tumorji.
Dejavniki tveganja
Med najpogostejše dejavnike tveganja uvrščamo naslednje:
- Starost (starejši imajo pogosteje težave),
- Dela, ki vključujejo ponavljajoče dviganje težkih bremen,
- Ročna dela,
- Sedentarni način življenja,
- Povišan indeks telesne mase,
- Kajenje,
- Depresija in prekomeren stres.
Ključni simptomi, ki so pogosto povezani z bolečinami v križu:
- Ostra bolečina v spodnjem delu hrbta (najpogosteje se pojavi po dolgotrajnem sedenju, fizičnem naporu ali nepravilnem dvigovanju bremen),
- Bolečina, ki se širi v spodnji ud (znak radikulopatije – stisnjen živec)
- Omejena gibljivosti,
- Šibkost mišic in
- Mravljinčenje.
Čeprav se bolečine v križu pogosto izboljšajo same od sebe, lahko ti simptomi nakazujejo resnejšo težavo, ki zahteva obisk pri zdravniku in fizioterapevtu!
Naročite se na zdravljenje bolečin v križu
Diagnoza in zdravljenje bolečin v križu
Postavitev pravilne diagnoze sestoji iz podrobne anamneze in kliničnega pregleda. V kliničnem pregledu je nujno potrebno preveriti kakšna je pacientova trenutna bolečina, z inspekcijo ter opazovanjem oceniti držo, opraviti palpacijo mehkotkivnih struktur, pozorni pa moramo biti tudi na znake vnetja. Sledi še ocena funkcije in gibljivosti. V primeru izraženih nevroloških komponent se izvede tudi nevrološki pregled z oceno občutka za dotik in ocene mišične zmogljivosti. Nato sledi še dodatna slikovna diagnostika (če je to potrebno) in izdelava individualnega načrta celostnega zdravljenja.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Zdravljenje poteka v skladu z diagnozo, vendar je najpogosteje usmerjeno v konzervativno obravnavo s poudarkom na gibalni terapiji. V akutni fazi je priporočljiva aplikacija protibolečinske in protivnetne terapije, s čimer dosežemo zmanjšanje simptomov. Smiselna je tudi manualna terapija z različnimi mehkotkivnimi tehnikami ter sklepna mobilizacija. Prav tako začnemo z uvajanjem v vadbeni program za pridobivanje osnovne mišične moči.
Sledeča faza je namenjena izvajanju splošnih vaj. Smiselno je izvajanje vaj za stabilizacijo in živčno-mišični nadzor s poudarkom na prilagajanju drže, gibanja in mišične aktivnosti. Smiselno je tudi razgibavanje in vadba za povečanje gibljivosti – raztezanje, progresivne vaje za moč pa so usmerjene k osnovnim gibalnim vzorcem (npr. počep, potisk in vlek). Pri tem ne smemo pozabiti na vaje za moč jedra telesa (npr. Trebušnjak, dead – bug) in hrbtnih mišic (npr. superman, bird – dog). Paciente prav tako spodbujamo k aerobni aktivnosti.
Zanimivost! Katera vadba je najučinkovitejša pri osebah, ki trpijo za bolečinami v križu? Najučinkovitejša je tista vadba, ki jo oseba redno izvaja!
Na koncu celostne obravnave ima posebno mesto tudi post rehabilitacija. Ta faza je namenjena predvsem edukaciji pacienta o zdravem življenjskem slogu, pravilni drži ter ergonomiji in o pozitivnih učinkih redne telesne aktivnosti. V ta namen je večkrat potrebna multidisciplinarna obravnava stanja, kjer si vsi strokovnjaki prizadevajo za dolgoročno vzdrževanje zdravja hrbtenice, preprečitev napredovanja degenerativnih stanj in razvoja kronične bolečine.
Fizioterapija v Kliniki Medicofit ne prinaša le olajšanja bolečin, temveč vas nauči tudi, kako se izogniti ponovnim bolečinam v križu in kako ohraniti zdravje hrbtenice!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in čas, ki je potreben za okrevanje pri bolečinah v križu, sta odvisna od samega vzroka težav, resnosti stanja in kdaj se je pričela rehabilitacija. Pri večini primerov je prognoza dobra in se stanje izboljša v nekaj tednih.
Pri akutnih bolečinah v križu naj bi rehabilitacija trajala do 6 tednov, pri zmernih težavah 8 do 10 tednov, pri kroničnih stanjih pa 3 – 6 mesecev ali dlje.
Čeprav lahko okrevanje traja dlje, je z doslednim delom in ustrezno podporo prognoza v večini primerov zelo spodbudna!
Frymoyer, J. W., Pope, M. H., Clements, J. H., Wilder, D. G., MacPherson, B. in Ashikaga, T. (1983). Risk factors in low-back pain. An epidemiological survey. JBJS, 65(2), 213.
Gracey, J. H., McDonough, S. M. in Baxter, G. D. (2002). Physiotherapy Management of Low Back Pain: A Survey of Current Practice in Northern Ireland. Spine, 27(4), 406.
Hartvigsen, J., Hancock, M. J., Kongsted, A., Louw, Q., Ferreira, M. L., Genevay, S., Hoy, D., Karppinen, J., Pransky, G., Sieper, J., Smeets, R. J., Underwood, M., Buchbinder, R., Hartvigsen, J., Cherkin, D., Foster, N. E., Maher, C. G., Underwood, M., Tulder, M. van, … Woolf, A. (2018). What low back pain is and why we need to pay attention. The Lancet, 391(10137), 2356–2367. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)30480-X
Rehabilitation for Low Back Pain. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 24. januar 2025, s https://www.physio-pedia.com/Rehabilitation_for_Low_Back_Pain
