Operacija rame z artroskopijo: zdravljenje ramenskih težav

Ali vas čaka operacija rame oz. bolj specifično artroskopija rame? Želite izvedeti, kako lahko manjši poseg prinese večje olajšanje in hitrejše okrevanje pri ramenskih težavah? Morda vas zanima kako poteka rehabilitacija po operaciji rame?

Artroskopija je postopek, ki ga ortopedski kirurgi uporabljajo za pregled, diagnosticiranje in zdravljenje težav znotraj sklepov. Poleg ramenske, je razširjena tudi artroskopija kolena.

Ali ste vedeli? Izraz “artroskopija” izhaja iz dveh grških besed, “arthro” (sklep) in “skopein” (gledati). Ta izraz dobesedno pomeni “gledati znotraj sklepa”.

Med artroskopijo ramena kirurg v sklep vstavi majhno kamero, imenovano artroskop, ki prikazuje sliko na video monitorju, kar mu pomaga pri usmerjanju kirurških instrumentov v rami.

Ta napredna tehnika se vse bolj uveljavlja pri obravnavi različnih stanj ramena, od poškodb do degenerativnih bolezni, saj omogoča hitrejše okrevanje, manjše kirurške posege ter zmanjšuje tveganje za zaplete.

V nadaljevanju članka bomo podrobneje raziskali postopek operacije ramena (z artroskopijo), njene prednosti in indikacije, ter predstavili potek rehabilitacije v kliniki Medicofit.

Naročite se na rehabilitacijo po artroskopiji ramena

Ramenski sklep, najbolj gibljiv sklep našega telesa, igra ključno vlogo pri naših vsakodnevnih aktivnostih.

Ramo sestavljajo tri osnovne kosti: nadlahtnica (humerus), lopatica (scapula) in ključnica (clavicula). Te kosti so povezane z različnimi ligamenti, ki nudijo sklepu statično stabilnost. Pomemben element je tudi sklepni hrustanec, ki obdaja končne dele kosti, omogoča gladko drsenje in absorbira sile med gibanjem.

Ramenski sklep v ožjem pomenu predstavlja glenohumeralni sklep. Glava zgornje kosti nadlahtnice se prilega jamici v lopatici, imenovani glenoid. Glenoid je obdan z močnim vlaknastim hrustancem, imenovanim labrum, ki tvori tesnilo okoli sklepa, dodaja stabilnost in blaži sklep.

Ali ste vedeli, da je še posebej pomembna struktura v ramenskem sklepu rotatorna manšeta? Sestavljajo jo štiri mišice (supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis) ter njihove tetive, ki tvorijo ovojnico okoli glavice nadlahtnice. Ta kompleksna struktura igra ključno vlogo pri dinamični stabilizaciji sklepa in izvajanju gibanj.

Ramenski sklep nam  omogoča dvigovanje, obračanje, raztezanje in mnoga druga gibanja.

Pomemben je za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so priprava hrane, oblačenje, delo na računalniku in športne aktivnosti. Zaradi svoje visoke stopnje gibljivosti pa je tudi bolj izpostavljen poškodbam in obremenitvam.

Artroskopija rame se vse bolj uveljavlja kot učinkovita terapevtska možnost pri različnih stanjih ramenskega sklepa. Raznolikost indikacij za artroskopijo rame omogoča ciljano obravnavo in izboljšanje funkcionalnosti sklepa pri pacientih s specifičnimi ramenskimi težavami, kot so:

• kronična bolečina v rami
• zaskočitve
• občutek preskakovanja
• prosta telesa
• poškodbe in okvare labruma
• raztrganine rotatorne manšete
• subakromialni utesnitveni sindrom
• omejena gibljivost po poškodbah
• poškodbe in degenerativne okvare tetive dvoglave mišice
• nestabilna rama
• okužba
• akromioklavikularne poškodbe in okvare

S pomočjo artroskopske tehnike lahko kirurg podrobno pregleda notranjost sklepa, kar prinaša številne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi kirurškimi metodami.

Artroskopija ramena je minimalno invaziven kirurški postopek, ki omogoča zdravniku neposreden pogled v notranjost ramenskega sklepa z uporabo artroskopa. Postopek se izvaja v operacijski dvorani in poteka v več korakih:

• Priprava pacienta:
  • Pacient je postavljen v polsedečem položaju ali na nasprotnem boku.
  • Anestezija je splošna ali področna (regionalna).
• Vstavljanje artroskopa:
  • Kirurg naredi majhen rez, običajno na treh tipičnih mestih ramena.
  • Skozi ta rez vstavi tanek artroskop, ki ima na koncu svetlobo in kamero.
• Uvedba fiziološke tekočine:
  • Kirurg v ramo vbrizga sterilno fiziološko raztopino , ki omogoči razširitev sklepa in jasnejši pregled struktur med posegom.
• Ogled notranjosti sklepa:
  • S premikanjem artroskopa si kirurg prikaže strukture, kot so labrum, ligamenti, rotatorna manšeta, hrustanec in kosti.
• Izvedba potrebnih postopkov:
  • Glede na diagnozo in potrebe pacienta, se izvedejo različni postopki, kot so popravilo raztrgane rotatorne manšete, odstranitev prostih teles, artrodeza, rekonstrukcija ligamentov ali drugi posegi.
• Zaključek in zapiranje:
  • Po zaključenem posegu se artroskop odstrani in majhen rez na koži se običajno zapre z nekaj šivi.
• Pooperativna nega:
  • Po artroskopiji pacient preide v fazo okrevanja.
  • Fizioterapevtski program je pomemben del rehabilitacije, ki pomaga obnoviti moč, gibljivost in funkcionalnost ramenskega sklepa.

Artroskopija rame ima prednosti, kot so manjši kirurški rez, hitrejše okrevanje ter zmanjšano tveganje za zaplete v primerjavi z odprtim kirurškim posegom. Pacienti se običajno lahko hitreje vrnejo k vsakdanjim dejavnostim.

Zdravljenje nestabilnosti rame

Ramenska nestabilnost se pojavi, ko glavica nadlahtnice nenamerno zdrsne iz sklepa med običajnimi gibi ali intenzivno telesno dejavnostjo. Sklep ohranja stabilnost prek ligamentov, kapsule in mišic.

Pogost vzrok nestabilnosti je poškodba, pri kateri glavica nadlahtnice zdrsne čez rob sklepne votline – to lahko povzroči poškodbo labruma in ligamentov, ter na glavici nastane hrustančna poškodba (Hill-Sachs lezija).

Za zdravljenje se pogosto uporablja artroskopska stabilizacija, kjer kirurg učvrsti labrum nazaj na rob sklepne votline. Artroskopska tehnika omogoča boljšo oceno sklepa in pokaže morebitne dodatne spremembe. Pri kronični nestabilnosti s kostnimi poškodbami sklepnih površin je artroskopija težje izvedljiva.

Poškodbe rotatorne manšete

Rotatorna manšeta je pogosto mesto degenerativnih raztrganin tetiv, še posebej mišica supraspinatus. Te raztrganine postanejo težave ob dodatnih poškodbah, povzročajo bolečino in zmanjšano moč. S starostjo se tetive tanjšajo, kar lahko vodi v degeneracijo mišic in povečanje raztrganine.

Artroskopska rekonstrukcija rotatorne manšete vključuje pregled sklepa, identifikacijo mesta raztrganine ter šivanje in pritrditev tetiv nazaj na kost. Poseg omogoča boljšo vidljivost, manjše poškodbe mišic in izboljšan kozmetični rezultat. Učinkovitost posega je večja, če se izvede v zgodnji fazi degeneracije.

Prosta telesa v rami

Odstranitev prostih teles iz sklepa rame je postopek, pri katerem se odstranijo neželeni delci v sklepu. Prosta telesa so lahko fragmenti hrustanca, kostni delci ali drugi delci, ki se nahajajo v sklepni votlini.

Artroskopski pristop omogoča natančen pregled sklepa. Kirurg identificira prosta telesa in jih, s pomočjo specializiranih instrumentov, odstrani. Prednosti tega pristopa vključujejo manjšo invazivnost, hitrejše okrevanje ter zmanjšano tveganje za poškodbe okoliških struktur.

Poškodbe in degenerativne okvare tetive dvoglave mišice

Poškodbe in degenerativne okvare tetive dvoglave mišice v ramenu predstavljajo pomembno ortopedsko težavo. Tetiva dvoglave mišice, imenovane tudi biceps, se z leti se lahko tanjša, kar povečuje tveganje za degenerativne spremembe.

Prav tako so možne poškodbe zaradi pretiranega stresa, še posebej pri športnih aktivnostih ali dvigovanju težkih bremen. Simptomi vključujejo bolečino, oteklino ter zmanjšano moč in gibljivost v ramenu.

Kirurg uporabi artroskop za pregled notranjosti sklepa in identifikacijo poškodb ali degenerativnih sprememb. V primeru manjših poškodb se lahko izvede konzervativno zdravljenje, medtem ko lahko resnejše poškodbe zahtevajo kirurški poseg, kot je tenodeza ali popravek tetive.

Pooperativna nega

Po operaciji boste še nekaj ur preživeli na opazovanju, preden vas bodo odpustili domov – po večini posegov lahko greste domov še isti dan. Vaše stanje bodo še nekaj časa spremljali in zagotovili bolečinsko lajšanje, če bo potrebno.

Okrevanje doma

Trajalo bo nekaj tednov do mesecev, da se vaš ramenski sklep v celoti opomore. Pričakujete lahko nekaj bolečin in nelagodja še nekaj tednov po operaciji, še posebej po bolj obsežnih posegih.

Led lahko pomaga zmanjšati bolečino in oteklino, zdravnik pa vam lahko predpiše tudi zdravila za bolečino. Pomembno je, da jih uporabljate le po zdravniških navodilih.

Čeprav ležanje ne vpliva na proces celjenja ramena, pogosto povzroča nelagodje. Nekateri bolniki se počutijo udobneje, če spijo v naslonjaču ali z vzglavnikom pod ramenom v prvih dneh po operaciji.

Verjetno boste potrebovali opornico ali poseben imobilizator, za zaščito ramenskega sklepa, ki vam jo bo predpisal zdravnik. Za najhitrejše in najboljše okrevanje se je potrebno vključiti v rehabilitacijski program zdravljenja. Le pravilna rehabilitacija bo prinesla dolgoročne rezultate.

Naročite se na rehabilitacijo po artroskopiji ramena

Rehabilitacija ima ključno vlogo pri vrnitvi k vsakodnevnim aktivnostim. Program vadbe vam bo pomagal pridobiti moč in gibljivost ramena.

V kliniki Medicofit za vsakega pacienta pripravimo individualni program rehabilitacije, ki je prilagojen vrsti izvedenega posega. Pred začetkom zdravljenja opravimo temeljit diagnostični pregled, ki je osnova za vašo rehabilitacijo.

Akutna fizioterapija

Fizioterapevtski pristop po operaciji ramena je odvisen od vrste operacije, ki jo oseba prestane. Splošni cilji fizioterapije so postopno izboljševanje gibljivosti ramena ob hkratnem varovanju izvedenega kirurškega popravila. Vrsta operacije narekuje, katere vaje so najboljše za dosego ciljev okrevanja.

Običajne vrste operacij ramena vključujejo popravilo rotatorne manšete ali labruma. Po obdobju počitka sledi lahko raztezanje in krepitev – po dolgotrajni imobilizaciji namreč pride do atrofije in zatrditve mišic okoli sklepa. Pri zdravljenju uporabljamo tehnike manualne terapije, za povečanje pasivnega obsega gibanja (PROM) in ob napredku tudi aktivnega obsega gibanja (AROM).

Pri operaciji dislokacije ramena ali zamenjavi sklepa se fizioterapija pogosto osredotoča na bolj agresivne tehnike raztezanja, kot so raztezanje po principu mišičnih verig (PNF) in tehnike miofascialnega sproščanja.

Obe metodi pomagata izboljšati gibljivost sklepa, hkrati pa preprečujeta ponovne poškodbe. Ob dosegu optimalne gibljivosti lahko pričnemo s krepitvijo mišic rotatorne manšete, komolca, lopatice in celotne roke.

V kliniki Medicofit v zdravljenje vključimo tudi sodobno instrumentalno terapijo, ki spodbuja procese celjenja in regeneracije tkiva po operaciji. Deluje tudi protivnetno in protibolečinsko, kar še dodatno pomaga pri skrajšanju časa okrevanja. Uporabljamo naprave kot so TECAR terapija, Summus LASER, diamagnetoterapija PERISO in elektostimulacija HiTop.

Postakutna kineziologija

Ob dosegu polnega obsega gibanja in zmanjšanju bolečin, sledi kineziološka faza rehabilitacije. Kineziologi vadbeni program začnejo s preprostimi vajami, kot so krepitev prijemalne moči, moči komolca, moči lopatice.

Ko napredujete skozi protokole operacije ramena in dosežete funkcionalen obseg gibanja, lahko začnemo z vadbenimi vajami za funkcionalno moč. To pomeni, da se izvajajo vaje, ki omogočajo izolacijo in stabilizacijo določenih mišic za dosego želenih gibalnih vzorcev.

Začnemo s previdnimi izometričnimi vajami, ob razvoju moči rotatorne manšete, pa lahko vključimo tudi izotonične vaje z lažjimi utežmi.

Zadnja faza je namenjena doseganju optimalnega stanja, ki je bilo pred operacijo rame , kot so sposobnost opravljanja gospodinjskih opravil, vrnitev k športu in sposobnost samostojnega oblačenja.

Vrnitev k normalnim dejavnostim po operaciji ramena je lahko dolgotrajen in včasih frustrirajoč proces, vendar je ključen za popolno okrevanje.

Preventivna kinezioterapija

Preventivna vadba po operaciji rame je ključnega pomena za celovito okrevanje in preprečevanje ponovnih poškodb. S pomočjo redne vadbe se ohranja mišična moč, gibljivost in stabilnost ramenskega sklepa, kar zmanjšuje obremenitve na samem sklepu in pripomore k izboljšanju funkcionalnosti ter ravnotežja.

Krepitev rotatorne manšete in izboljšanje biomehanike ramenskega sklepa zmanjšujeta tveganje za ponovne poškodbe in prispeva tudi k izboljšanju psihičnega počutja posameznika, premagovanju morebitnih strahov pred gibanjem ter ohranjanju ali izboljšanju funkcionalnosti ramenskega sklepa za izvajanje vsakodnevnih opravil in sodelovanje v športnih aktivnostih.

Individualiziran pristop, pod vodstvom strokovnjaka zasebne klinike Medicofit, zagotavlja varnost in učinkovitost vadbe v skladu z vrsto operacije in posameznikovimi cilji okrevanja.

Kljub visoki varnosti pa, tako kot pri vsakem kirurškem posegu, obstajajo možni zapleti po operaciji rame. Zapleti so redki – po različnih poročilih se gibljejo med 0,8-3,0%. Med potencialnimi zapleti artroskopije ramena so:

1. Okužba: Obstaja majhno tveganje za okužbo na mestu zareza ali v samem sklepu.
2. Reakcije na anestezijo: Nekateri posamezniki lahko doživijo reakcije na uporabljeno anestezijo, vendar so te reakcije redke.
3. Poškodbe sosednjih struktur: Med posegom lahko pride do poškodb okoliških tkiv, kot so živci, krvne žile ali kite. To tveganje je minimalno, vendar obstaja.
4. Zmanjšana gibljivost ali moč ramena: Kljub cilju izboljšanja funkcije ramena lahko nekateri bolniki doživijo začasno zmanjšanje gibljivosti ali moči ramena, ki pa se običajno izboljša s strukturirano fizioterapijo.

Pomembno je, da se pred posegom posvetujete s svojim zdravnikom, ki vam lahko podrobno razloži možne zaplete in tveganja ter oceni, ali je artroskopija ramena primerna za vaše stanje.

Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.

van der Meijden OA, Westgard P, Chandler Z, Gaskill TR, Kokmeyer D, Millett PJ. Rehabilitation after arthroscopic rotator cuff repair: current concepts review and evidence-based guidelines. Int J Sports Phys Ther. 2012 Apr;7(2):197-218. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3325631/

Mariborsko ortopedsko srečanje 11. Rama v ortopediji: zbornik vabljenih predavanj. V Univerzitetni klinični center;2015 https://www.ortopedija-mb.si/Zbornik_2015.pdf

Orthoinfo: Shoulder Arthroscopy https://orthoinfo.aaos.org/en/treatment/shoulder-arthroscopy/

Bunker T. (1989). Shoulder arthroscopy. Annals of the Royal College of Surgeons of England, 71(4), 213–217.