Ko nas začne pri vsakem koraku spremljati togost in bolečina v palcu stopala, lahko hitro ugotovimo, kako pomembno vlogo ima ta majhen sklep pri hoji, teku in celo pri vsakdanjih opravilih. Togost palca pogosto ni posledica običajne utrujenosti ali preobremenitve, temveč resnejšega stanja, imenovanega hallux rigidus. To je oblika artroze, ki prizadene metatarzofalangealni sklep palca in močno omejuje gibljivost.
Hallux rigidus je obraba hrustancav sklepu palca, ki vodi v degenerativne spremembe sklepa. Sčasoma se pojavi bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost, pogosto pa tudi kostni izrastki, ki dodatno omejujejo premikanje palca. Najpogosteje se razvije zaradi ponavljajočih se mikrotravm, nepravilne biomehanike stopala, prirojenih nepravilnosti ali genetske nagnjenosti. Čeprav je stanje najpogostejše pri aktivnih odraslih v srednjih letih, ga lahko srečamo pri različnih starostnih skupinah.
Pri zdravljenju hallux rigidusa ima fizioterapija pomembno vlogo. S ciljno usmerjeno vadbo, manualnimi tehnikami in individualnimi prilagoditvami obremenitve lahko upočasnimo napredovanje togosti, zmanjšamo bolečino in ohranimo kar največjo funkcionalnost sklepa. Prav tako z ustrezno edukacijo posameznika preprečujemo dodatne preobremenitve in prilagajamo gibanje tako, da je sklep čim manj obremenjen.
Čeprav hallux rigidus ni mogoče v celoti pozdraviti brez operativnega posega, lahko z zgodnjo fizioterapevtsko obravnavo bistveno izboljšamo gibalno funkcijo. Zato je pravočasno prepoznavanje simptomov in ukrepanje odločilno za dolgotrajno ohranjanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine!
Hallux rigidus se običajno razvije zaradi postopne obrabe hrustanca v sklepu palca, kar vodi v degenerativne spremembe sklepa in zmanjšano gibljivost. Pogosti vzroki vključujejo ponavljajoče se mikrotravme (npr. pri športih z veliko odrivi, kot sta tek in nogomet), anatomske nepravilnosti stopala, kot so ploska stopala ali visok stopalni lok ter preobremenitve zaradi dolgotrajne hoje ali stoječega dela.
Med dejavnike tveganja uvrščamo predvsem starost, saj se tveganje za razvoj artroze sklepa povečuje z leti, pa tudi genetsko nagnjenost k obrabi hrustanca ali nepravilni obliki sklepa. Pomemben dejavnik je tudi spol. hallux rigidus je nekoliko pogostejši pri ženskah, kar je povezano z nošenjem neustrezne obutve, kot so visoke pete oz. ozki čevlji, ki povečujejo pritisk na palec.
Posebej ogroženi so športniki, plesalci in osebe z zahtevnimi poklici, kjer stopala dnevno prenašajo velike obremenitve. Dolgotrajno nošenje neustrezne obutve in neobravnavane biomehanske motnje lahko stanje še pospešita.
Značilni simptomi
Stanje se najprej kaže kot blaga togost v palcu stopala, ki jo osebe pogosto občutijo ob jutranjem vstajanju ali po daljšem počitku. Sčasoma se togost stopnjuje, gibanje sklepa postane omejeno, zlasti pri ekstenziji palca (dvig palca navzgor), kar otežuje hojo in športne aktivnosti.
Eden najpogostejših simptomov so bolečine v sprednjem delu stopala, ki se ob obremenitvi povečujejo. Osebe pogosto opisujejo občutek zatikajočega sklepa, spremljajo ga lahko tudi oteklina in občutljivost na dotik.
Pri napredovali obliki hallux rigidusa pride do nastanka kostnih izrastkov (osteofitov) na zgornjem delu sklepa, kar povzroča dodatne mehanske omejitve in bolečino ob stiku s čevljem. Zaradi teh sprememb posamezniki pogosto spremenijo način hoje, kar lahko privede do sekundarnih težav, kot so bolečine v stopalnem loku, kolenu ali celo kolku.
Pri postavitvi diagnoze hallux rigidusa se zanašamo na kombinacijo kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Z RTG slikanjem natančno ocenimo stopnjo degenerativnih sprememb, prisotnost osteofitov in oženje sklepne špranje. Poleg tega izvedemo specifične funkcionalne teste, kjer preverimo obseg gibljivosti palca, obremenitvene vzorce pri hoji in kompenzacijske gibe, ki pogosto razkrivajo napredovanje bolezni.
Zdravljenje
V akutni fazi je naš cilj zmanjšati bolečino in razbremeniti sklep. Pri tem uporabljamo TECAR terapijo za spodbujanje mikrocirkulacije in Summus visokoenergijski laser za zmanjševanje vnetne reakcije v sklepu. Učinke instrumentalnih terapij dopolnimo z manualno mobilizacijo stopala in metatarzofalangealnega sklepa, s katero preprečujemo dodatno izgubo gibljivosti. Pogosto svetujemo tudi začasno prilagoditev obutve, z uporabo čevljev s togim podplatom ali t. i. »rocker podplatom«, ki zmanjšata prekomerno obremenjen palca.
Ko akutna bolečina popusti, postopoma vključimo ciljno usmerjeno kinezioterapijo. Pri tem izvajamo korektivne vaje za izboljšanje mobilnosti palca, vaje za krepitev intrizičnih mišic stopala in terapevtsko vadbo za stabilizacijo gležnja. Posebno pozornost namenjamo tudi vajam, ki izboljšujejo obremenitvene vzorce pri hoji, da preprečimo preusmeritev sile na sosednje sklepe in s tem nastanek dodatnih težav.
V fazi preventivnega vzdrževana v klinki Medicofit omogočamo individualiziran program vadbe, ki vključuje napredne kineziološke vaje za krepitev mišic stopala in izboljšanje propriocepcije. Pri posameznikih, ki veliko časa preživijo stoje, priporočamo uporabo ortopedskih vložkov, ki zmanjšujejo točkovne pritiske na prvi metatarzofalangealni sklep.
Za uspešnost in trajnost fizioterapevetskega zdravljenja je pomembno, da se takšen program dolgoročno izvaja pod strokovnim nadzorom, sej le tako zmanjšamo tveganje za napredovanje degeneracije in ohranimo funkcionalnost palca pri vsakodnevnih obremenitvah.
Z vztrajnim, ciljno usmerjenim fizioterapevtskim pristopom lahko pri hallux rigidusu bistveno upočasnimo napredovanje bolezni, zmanjšamo bolečine in ohranimo funkcionalnost stopala za nemoteno gibanje v vsakdanjem življenju!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri hallux rigidusu je odvisna od stopnje bolezni – v zgodnjih fazah lahko z usmerjeno fizioterapijo uspešno zmanjšamo bolečine in ohranimo gibljivost, medtem ko v napredovalih primerih kljub rehabilitaciji pogosto ostane določena togost palca.
Rehabilitacija običajno traja več tednov do nekaj mesecev, saj proces vključuje postopno izboljšanje gibljivosti, krepitev podpornih mišic stopala ter učenje pravilnih obremenitvenih vzorcev, ki preprečujejo ponovni pojav težav.
V kompleksnejših primerih, kadar fizioterapija ne prinese zadostnega olajšanja se priporoča operativni poseg.
Lam, A., Chan, J. J., Surace, M. F. in Vulcano, E. (2017). Hallux rigidus: How do I approach it? World Journal of Orthopedics, 8(5), 364–371. https://doi.org/10.5312/wjo.v8.i5.364
