Foraminalna stenoza – kako odpraviti bolečine brez operacije?

Predstavljajte si, da vas pri vsakem gibu preplavi močna bolečina, ki se širi iz hrbtenice v noge. Mravljinčenje, šibkost ali celo izguba občutka postanejo vaši vsakodnevni spremljevalci. Takšni simptomi so lahko znak foraminalne stenoze – pogostega stanja, ki je velikokrat ostane prikrito!

Foraminalna stenoza je stanje, kjer se zaradi degenerativnih sprememb v hrbteničnem kanalu zmanjša prostor za žilne in živčne strukture, najpogosteje v ledvenem delu hrbtenice. Ta lahko povzroči kompresijo živčnih korenin, ki zapuščajo hrbtenični kanal. Najpogosteje prizadene segment L4-L5.

Pri tem se lahko pojavi sevajoča bolečina in odrevenelost, ki se širi v spodnji ud, zlasti med hojo. Čeprav je pogosto povezana s staranjem, lahko prizadene tudi mlajše ljudi kot posledica poškodb, degenerativnih sprememb ali nepravilne telesne drže. Potrebno se je zavedati, da stenoza v veliki meri vpliva na pojav invalidnosti in je najpogostejši razlog za operacije hrbtenice pri bolnikih, starejših od 65 let.

Zanimivost! Za foraminalno stenozo je značilen znak nakupovalnega vozička – ko se oseba nagne naprej, se bolečina zmanjša!

Kaj povzroča to težavo, kako jo prepoznati in predvsem, kako si lahko pomagate? V članku bomo predstavili vse pomembne vidike foraminalne stenoze in možnosti zdravljenja!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje foraminalne stenoze

Foraminalna stenoza se nanaša na zožitev hrbteničnega kanala, iz ene ali več vretenčnih odprtin.

Človeška hrbtenica ima 33 segmentov oziroma vretenc. V ledvenem predelu hrbtenico sestavlja 5 vretenc (L1-L5), ki tvorijo 5 parov ledvenih živcev.

Največkrat so pri foraminalni stenozi vpletene naslednje strukture:

• medvretenčni diski (med vretenci se nahajajo diski, ki delujejo kot blažilci sil),
• fasetni sklepi (sinovialni sklepi ki povezujejo sklepne odrastke zgornjega in spodnjega vretenca in omogočajo gibanje),
• ligamenti (povezujejo eno ali več kosti, podpirajo hrbtenico in preprečujejo vretencem zdrs z mesta),
• živčne korenine in hrbtenjača (dolg cevast snop tkiva, osrednji del živčnega sistema, ki omogoča komunikacijo med možgani in oddaljenimi deli telesa).

Čeprav je vzrokov za nastanek foraminalne stenoze veliko, je stanje najpogosteje posledica staranja in degenerativnih sprememb (poškodbe medvretenčnih diskov, obrabe, nastanek osteofitov ali hipertrofija ligamentov).

V nekaterih primerih gre tudi za prirojeno obliko stenoze, kjer so ljudje rojeni z manjšim hrbteničnim kanalom. Prav tako je lahko krivec degenerativna spondilolisteza (zlom predela pars interarticularis in posledična nestabilnost), druge poškodbe (revmatske bolezni), osteoartritis, tumorji, okužbe ali presnovne kostne motnje.

Dejavniki tveganja

Omenjeno stanje se najpogosteje razvije zaradi degenerativnih sprememb v hrbtenici, vendar obstajajo številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za njen nastanek:

• starost (pri starejših od 50 let),
• poškodbe hrbtenice (zlomi, izpahi ali pretekle operacije),
• osteoartritis (obraba sklepov vodi do nasanka osteofitov, ki lahko zožijo foraminalne odprtine),
• hernija diska (izbočen medvretenčni disk lahko pritiska na živce),
• genetska predispozicija (prirojeno ožje foraminalne odprtine),
• slaba telesna drža (dolgotrajno neprimerno sedenje ali pomanjkanje gibanja),
• prekomerna telesna teža (povečuje pritisk na hrbtenico in pospešuje njeno obrabo) in
• vnetne bolezni sklepov (npr. revmatoidni artritis).

Z zgodnjim prepoznavanjem tveganih dejavnikov in zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšamo verjetnost razvoja foraminalne stenoze ter omilimo njene simptome!

Foraminalna stenoza se razvija postopoma, njeni simptomi pa so odvisni od tega, kateri del hrbtenice je prizadet in kako močno je stisnjen živec.

Stenoza se navadno kaže z naslednjimi simptomi:

• bolečino (stopnjuje se ob daljši hoji, stoji ali ob iztegu ledvenega dela hrbtenice, ublaži se pa z upogibom/predklonom)
• nevrogenimi znaki (bolečina v zadnjici, stegnu ali spodnjemu delu nog po določeni prehojeni razdalji),
• znakom nakupovalnega vozička (bolečina se zmanjša ob predklonu),
• mravljinčenje,
• odrevenelost,
• motnje v delovanju črevesja,
• sindrom cauda equina (nujna zdravniška pomoč!)

Simptomi se lahko sčasoma stopnjujejo, zato je zgodnja diagnoza ključna za preprečevanje napredovanja bolezni!

Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje foraminalne stenoze

Diagnoza

Diagnozo potrdi strokovnjak na podlagi temeljite anamneze in kliničnega pregleda. Pri anamnezi osebo s foraminalno stenozo povprašamo po simptomih, njihovem trajanju in po morebitni poškodbi. Osebe navajajo občutljivost v ledvenem predelu, ki je običajno povezana z osnovnimi degenerativnimi spremembami, mišičnimi krči in slabo držo. Potrebna je izključitev vseh podobnih stanj in potencialnih urgentnih stanj (ob njihovi zaznavi je potrebna takojšnja napotitev k zdravniku). Poleg tega se v sklopu kliničnega pregleda opravijo še nevrološka preiskava (pregled dermatomov, miotomov in refleksov), razne meritve in teste (npr. Kemp test) ter slikovne preiskave.

Med njimi je najpogosteje uporabljen RTG, saj z njim zaznamo degenerativne spremembe kosti, prav tako je v pomoč pri oceni poravnave, izgube višine diska in nastanka osteofitov. MR se uporablja za določitev stopnje stenoze in debeline ligamenta flavuma, CT pregled hrbteničnega kanala pa je smiseln, da odkrijemo posledice patologije diska, hipertrofije faset ali izbočenega ligamenta flavuma.

V sklopu konzervativnega fizioterapevtskega zdravljenja se fizioterapevti in kineziologi med seboj posvetujejo in za vas pripravijo individualen načrt zdravljenja, prilagojen vašim potrebam in ciljem.

Natančna diagnoza je ključna za izbiro ustreznega zdravljenja, ki lahko vključuje fizioterapijo, zdravila ali v hujših primerih operativne posege!

Zdravljenje

Zdravljenje je primarno konzervativno in mora biti prilagojeno glede na vsakega posameznika. V primeru, da so simptomi hudi in vztrajajo dlje časa pa se svetuje operativno zdravljenje (foraminotomija, laminektomija ali spinalna fuzija).

Akutna faza zdravljenja temelji na lajšanju simptomov, kjer si lahko pomagamo z Wintecare TECAR terapijo (za lajšanje bolečine). Smiselna je tudi nežna manualna terapija – pasivna in aktivna sklepna mobilizacija ledvenega predela za ohranjanje gibljivosti. Prav tako je potrebno pričeti z osnovnimi krepilnimi vajami za mišično moč.

Sledeča faza ima poudarek na progresivnem vračanju gibalne funkcije, predvsem s fleksijskimi vajami (npr. trebušnjaki ali vaje v predklonu). Prav tako so učinkovite raztezne vaje in vaje za izboljšanje drže (posturalne vaje), predvsem pa je pomembna krepitev mišic hrbta in jedra ter celotnega telesa. Pri krepilnih vajah stopnjujemo težavnost iz izometričnih, v koncentrične ter ekscentrične.

Vaje so zasnovane kar se da funkcionalno, da odražajo funkcijo, ki jo posameznik uporablja v vsakodnevnem življenju. V primeru slabšega ravnotežja se svetuje v program uvesti kineziološke vaje za mišično koordinacijo in specialne vaje za izboljšanje ravnotežja. Za splošno telesno zdravje se spodbuja aerobno vadbo (npr. hoja, tek, plavanje) po izbiri.

V zadnji fazi – fazi post rehabilitacije, se dodatno izvede še izobraževanje o resnosti posameznikovega stanja ter poudari vloga rednega izvajanja vaj v domačem okolju. Koristni nasveti so začasno izogibanje dolgotrajnim aktivnostim nad glavo, dolgotrajni stoji, spodbuja se redno raztezanje za obvladovanje bolečine, redna menjava položajev.

Pravočasno zdravljenje lahko znatno izboljša kakovost življenja in prepreči napredovanje bolezni!

Prognoza je odvisna od resnosti stanja in izbranega zdravljenja. Večina oseb ob pravilni fizioterapiji in spremembah življenjskega sloga občuti izboljšanje simptomov v nekaj tednih do nekaj mesecih. V primeru operacije se osnovno okrevanje zaključi po 4 – 6 tednih, medtem ko polna rehabilitacija traja nekaj mescev.

Pri foraminalni stenozi se moramo zavedati resnosti stanja ter redno skrbeti za dobro telesno počutje, da stanje ne napreduje oziroma se sčasoma izboljša brez operativnih posegov. Dolgoročni rezultati uspešnosti med operativnim in konzervativnim zdravljenjem se pogosto ne razlikujejo.

V kliniki Medicofit z individualizirano fizioterapijo učinkovito lajšamo simptome foraminalne stenoze ter pomagamo pacientom do hitrega in trajnega okrevanja!

Gudavalli, S. in Kruse, R. A. (2008). Foraminal Stenosis With Radiculopathy From a Cervical Disc Herniation in a 33-Year-Old Man Treated With Flexion Distraction Decompression Manipulation. Journal of Manipulative and Physiological Therapeutics, 31(5), 376–380. https://doi.org/10.1016/j.jmpt.2008.04.002

Lumbar Spinal Stenosis. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 28. februar 2025, s https://www.physio-pedia.com/Lumbar_Spinal_Stenosis

Orita, S., Inage, K., Eguchi, Y., Kubota, G., Aoki, Y., Nakamura, J., Matsuura, Y., Furuya, T., Koda, M. in Ohtori, S. (2016). Lumbar foraminal stenosis, the hidden stenosis including at L5/S1. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology, 26(7), 685–693. https://doi.org/10.1007/s00590-016-1806-7

Singh, V., Montgomery, S. R., Aghdasi, B., Inoue, H., Wang, J. C. in Daubs, M. D. (2013). Factors affecting dynamic foraminal stenosis in the lumbar spine. The Spine Journal, 13(9), 1080–1087. https://doi.org/10.1016/j.spinee.2013.03.041