Distenzija ACL – nateg sprednje križne vezi

Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so vse pogostejše, saj je ukvarjanje s športom trend današnje družbe. ACL je trak vezivnega tkiva, ki poteka med golenico in stegnenico. Smer poteka same vezi je naprej, navzdol in medialno (proti sredini).

Nateg oz. distenzija ACL se zgodi kot predstopnja rupture ACL, kjer pa se vez samo nategne, ampak se ne popolnoma pretrga.

Kakšna mislite, da je dolžina in širina ACL? Dolžina vezi je med 22-41 milimetri, njena širina pa 7-12 milimetrov.

ACL preprečuje premik tibije naprej in prekomeren valgus kolena.

Ob poškodbi sprednje križne vezi se lahko pojavi nestabilnost kolenskega sklepa, ki povečuje tveganje za dodatne poškodbe kolena.

V kliniki Medicofit smo razvili strukturirane protokole zdravljenja, ki omogočajo povrnitev optimalne funkcije in nemoten povratek v šport.

Naročite se na zdravljenje natega ACL

Najpogosteje se ACL raztegne pri športih, kjer se izvajajo rotacije kolena, skoki, doskoki ob veliki hitrosti in menjavi smeri.

Mehanizem poškodbe ACL je navadno kombinacija hiperekstenzije z notranjo rotacijo ali fleksijo in addukcijo z zunanjo rotacijo. Poškodba se lahko zgodi kontaktno (udarec v zunanjo stran kolena) ali nekontaktno (pristanek na delno upognjeno nogo).

Ali ste vedeli, da vse več dokazov nakazuje, da naj bi na nekontaktne mehanizme distenzije ACL vplivali tudi nevropsihološki dejavniki? Šlo naj bi za vlogo napak v presoji in nepravočasnem načrtovanju gibanja.

Kdo ima večje tveganje za poškodbo ACL?  Dokazan dejavnik tveganja je šibkost mišic zadnje lože – hamstringov (so sinergisti ACL, kar pomeni, da pomagajo pri stabilizaciji kolenskega sklepa in zmanjšanju obremenitve na ACL).

Simptomi, ki se pojavijo ob distenziji ACL so:

• Oslabela funkcija sklepa,
• pretiran premik golenice naprej,
• nestabilnost sklepa,
• slab mišični nadzor.

V primeru, da ob distenziji ACL ne ukrepamo takoj, lahko to vodi do poškodbe meniskov in hrustanca ter razvoja raznih degenerativnih stanj.

Naročite se na zdravljenje distenzije ACL

Ob sumu na distenzijo ACL je potrebno opraviti podrobno diagnostično terapijo, kjer strokovnjaki pričnejo z začetno anamnezo, izvedejo fizikalni pregled in uporabijo ortopedske teste. Pred izvajanjem testov moramo izključiti poškodbo zadnje križne vezi (PCL), saj bi jo lahko med izvedbo testov še dodatno poškodovali.

Med najbolj znanimi za potrditev poškodbe ACL so:

• Lachman test,
• Sprednji predalčni test in
• Lever test.

Ob pozitivnih testih lahko poškodbo ACL potrdimo z RTG AP in stransko projekcijo, MRI in CT.

Za distenzijo ACL prav tako lahko določimo stopnjo poškodbe, ki jo delimo na tri stopnje. V prvi stopnji se vzdolž vezi pojavijo mikropoškodbe, pri drugi stopnji je mogoče opaziti večjo raztrganino, pri tretji stopnji pa pride do popolnega pretrganja vezi – rupture ACL.

Po določeni diagnozi nadaljujemo z skupnim načrtovanjem individualiziranega zdravljenja in pričetkom rehabilitacije.

Strokovnjaki ortopedije se najpogosteje odločajo za konzervativno zdravljenje distenzije ACL, kjer se svetuje čas imobilizacije in nato rehabilitacija s poudarkom na fizioterapiji.

Predvsem si strokovnjaki želijo doseči tri glavne cilje zdravljenja:

• Vrnitev pacienta na enak nivo aktivnosti kot pred poškodbo,
• preprečevanje ponovitve poškodbe in
• preprečevanje razvoja pospešene obrabe sklepa.

V Kliniki Medicofit v akutni fazi pričnejo terapije s protibolečinsko terapija z Wintercare Tecarjem in Sixtus ultrazvočno krioterapijo, ki pomagata pri lajšanju akutnih simptomov po nastanku poškodbe. Svetuje se uporaba Summus laser terapije, saj pospešuje celjenje in spodbuja regeneracijo tkiva.

V tej fazi je smiselno začeti tudi vajami propriocepcije, saj vezi telesu nudijo velik proprioceptivni priliv. Prav tako vas fizioterapevti naučijo vaj za mišično-vezivno moč, ki jih v nadaljnjih fazah nadgrajujete.

V kinezioterapevtski fazi prevzamejo vajeti kineziologi in z vami nadaljujejo s progresivnimi vajami propriocepcije in vajami za mišično-vezivno moč. Prav tako napredujete z izvajanjem izometrične, koncentrične in ekscentrične vadbe.

Sledijo vaje za preventivno moč poškodovanega območja, kjer krepimo mišice spodnjega uda in jedra. Nato sledijo zahtevnejše vaje – pliometrične vaje. Kineziologi tu paciente naučijo pravilnih hitrih gibanj in doskokov, ki so pogosto mehanizem nastanka poškodbe.

V fazi preventivnega vzdrževanja je ključno dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov in vzdrževanje preventivne moči, ki preprečuje morebiten pojav ponovne poškodbe. V tej fazi se izvaja tudi kineziološka postrehabilitacija s športno-specifičnimi gibanji značilnimi za vsak šport.

S primerno fizioterapijo se lahko izognete ponovni poškodbi in dosežete najvišjo funkcionalnost vašega telesa!

Prognoza po distenziji ACL

Prognoza distenzije ACL je odvisna od stopnje poškodbe, saj se glede na njeno obsežnost prilagodi dolžina rehabilitacije. Navadno fizioterapija traja približno 22. tednov, vendar se ta individualno določi pri vsakem pacientu in preverja s strani fizioterapevta, kineziologa in drugih člankov tima.

Raziskave kažejo, da osebe, ki se prej odločijo za rehabilitacijo, so mlajše in športno aktivnejše so bolj zadovoljne z izidi rehabilitacije, kot predvsem tisti, ki s fizioterapijo odlašajo.

Ne odlašaj in s pomočjo fizioterapevtov v Kliniki Medicofit saniraj distenzijo ACL, da bodo vaša kolena pripravljena na nove izzive!

Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si/

Marquet-Rivera, R. A., Urriolagoitia-Sosa, G., Romero-Ángeles, B., Hernández-Vázquez, R. A., Mastache-Miranda, O. A., Cruz-López, S., Torres-Yáñez, A. in Urriolagoitia-Calderón, G. (2021). Numerical Analysis of the ACL, with Sprains of Different Degrees after Trauma. Computational and Mathematical Methods in Medicine, 2021(1), 2109348. https://doi.org/10.1155/2021/2109348/

Risaldar, P., Raut, A., Bawiskar, D. in Naqvi, W. (2020). Impact of Physiotherapy rehabilitation program on postoperative ACL tear patient on prognosis leading to maintain consistency in sport. International Journal of Research in Pharmaceutical Sciences, 11, 4821–4825. https://doi.org/10.26452/ijrps.v11i3.2777/

Swanik, C. “Buz”. (2015). Brains and Sprains: The Brain’s Role in Noncontact Anterior Cruciate Ligament Injuries. Journal of Athletic Training, 50(10), 1100–1102. https://doi.org/10.4085/1062-6050-50.10.08/