Bolečine v mišicah in sklepih: kaj so možni vzroki?
Okt 8 -
Kazalo
Predstavljajte si, da se zbudite po napornem dnevu in vaše telo kar noče sodelovati – mišice so toge, sklepi boleči, gibanje pa je vse prej kot lahkotno. Takšne bolečine niso redkost, saj se z njimi sooča vedno več ljudi, ne glede na starost ali življenjski slog. Čeprav jih pogosto pripišemo utrujenosti ali slabi drži, je resnica precej bolj zapletena.
Bolečine v mišicah in sklepih so znak, dav telesu prihaja do neravnovesja, najpogosteje med obremenitvami in regeneracijsko sposobnostjo telesa. Gre lahko za posledico prekomernih fizičnih obremenitev, poškodb, degenerativnih sprememb, vnetij ali celo kroničnih bolezni.
Pogosto se pojavljajo kot kombinacija dejavnikov,od sedečega načina življenja do napačnega gibanja pri športu. Pomembno je razumeti, da to niso le bežne težave, ampak znak, da mišično-skeletni sistem potrebuje pozornost in ustrezno obravnavo.
Vloga fizioterapije je pri tem odločilna. S strokovno nadzorovanimi metodami, kot so individualno zasnovani programi vadbe, manualna terapija in napredne instrumentalne tehnologije, ne blažimo le simptomov, temveč odpravljamo vzroke težav. Pri tem je temeljni cilj ponovno vzpostaviti ravnovesje med gibljivostjo, močjo in stabilnostjo, kar dolgoročno zmanjša bolečino in izboljša kakovost življenja.
Ta članek ponuja vpogled v najpogostejše vzroke bolečin v mišicah in sklepih ter razkriva, kako lahko s fizioterapijo učinkovito naslovimo te težave in preprečimo njihovo ponavljanje!
Bolečine v mišicah in sklepih imajo zelo različne izvorne mehanizme – od povsem nedolžnih do resnejših zdravstvenih stanj. Med najpogostejšimi vzroki so preobremenitve zaradi ponavljajočih se gibov, sedeč življenjski slog, slaba telesna drža in razne športne poškodbe.
Pomemben delež težav povzročajo tudi degenerativne spremembe, kot so artroza ali obraba hrustanca, ter vnetni procesi, ki so lahko povezani z avtoimunimi boleznimi.
Na razvoj bolečine močno vplivajo sledeči dejavniki tveganja:
starost (večja obraba sklepov in počasnejša regeneracija tkiv),
pomanjkanje gibanja (slabša prekrvavitev, zmanjšana gibljivost in mišična oslabelost),
prekomerna telesna teža (dodatna obremenitev sklepov, zlasti kolen in kolkov),
stres (povečana mišična napetost in vpliv na bolečinske receptorje) in
nezadostna regeneracija (premalo spanca, premalo časa za obnovo mišic po obremenitvi).
Omenjeni dejavniki tveganja postopoma ustvarjajo neravnovesje v telesu, ki se pogosto pokaže v obliki kroničnih bolečin, zmanjšane gibljivosti in občutka togosti.
Kako se bolečine izražajo pri vsakdanjih aktivnostih?
Bolečine v mišicah in sklepih se redko pokažejo le kot enkraten neprijeten občutek in negativno vplivajo na naše vsakodnevne aktivnosti. Pogosto se kažejo kot jutranja okorelost, ki zahteva več časa, da se razgibamo, ali pa kot bolečina ob vsakodnevnih obremenitvah, kot so hoja po stopnicah, dvigovanje predmetov ali daljše sedenje.
Pri mišicah se simptomi izražajo kot občutek težkih nog, napetost, zmanjšana moč ali celo krči, medtem ko se pri sklepih pojavlja oteklina, omejena gibljivost in škripanje ali preskakovanje pri gibanju. Številni posamezniki poročajo tudi o utrujenosti, ker jih bolečina sili v slabšo telesno držo in manj gibanja, kar dolgoročno težave še poslabša.
Ker se bolečine v mišicah in sklepih lahko kažejo na zelo različne načine – od občasne togosti in nelagodja do kronične bolečine, ki omejuje gibanje in kakovost življenja – je natančna diagnoza ključnega pomena. Le z razumevanjem izvora težav lahko oblikujemo ustrezen načrt zdravljenja, ki ne lajša zgolj simptomov, temveč tudi odpravlja njihov vzrok!
Diagnoza bolečin v mišicah in sklepih temelji na podrobnem kliničnem pregledu, kjer ocenimo obseg gibljivosti, mišično moč in vzorce gibanja. Pri tem uporabljamo tudi funkcionalne teste, ki razkrijejo neravnovesja med mišicami ali omejitve v sklepih. Po potrebi diagnozo dopolnimo s slikovnimi preiskavami, da izključimo strukturne poškodbe.
Zdravljenje
V akutni fazi se osredotočamo na zmanjšanje bolečin in vnetja. Pri tem kombiniramoWintecare TECAR terapijo za pospešeno regeneracijo tkiv s ciljno manualno terapijo, s katero sproščamo preobremenjene mišice in vračamo sklepom začetno gibljivost. Tak pristop nam omogoča, da vas pripravimo na varno vključitev v aktivno terapijo.
Ko bolečine nekoliko popustijo, preidemo na kinezioterapijo, kjer uporabljamo napredne kinezološke in korektivne vaje. S specifičnimi vajami proti uporu krepimo oslabljene mišice, z vajami za mobilnost vračamo gibljivost sklepov, terapevtska vadba pa izboljša vzdržljivost in stabilnost. V kliniki Medicofit vsak program zdravljenja sestavimo individualno, da ciljno naslovimo dejanski vzrok težav.
V zadnji fazi zdravljenja – fazi post-rehabilitacije, gradimo na dolgoročni preventivi. To vključuje program za preprečevanje ponovitve poškodbe, ki združuje vaje za moč, gibljivost in stabilnost. Posameznikom svetujemo, kako pravilno dvigovati bremena brez preobremenitev sklepov. Temeljni cilj programa post-rehabilitacije je, da z redno in namensko vadbo ustvarimo trajno ravnovesje, ki zmanjšuje tveganje za ponovitve težav.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije sta odvisna od vzroka bolečin in resnosti stanja. Pri blagih mišičnih ali sklepnih težavah se izboljšanje običajno opazi v nekaj tednih redne terapije, medtem ko pri kroničnih ali kompleksnih stanjih lahko zdravljenje traja več mesecev.
Redna in dosledna fizioterapija, v kombinaciji z izvajanjem vaj v domačem okolju in ergonomskimi prilagoditvami, bistveno izboljša funkcionalnost, zmanjša bolečino in preprečuje ponovitve težav.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Abdel-aziem, A. A., Soliman, E. S., Mosaad, D. M. in Draz, A. H. (2018). Effect of a physiotherapy rehabilitation program on knee osteoarthritis in patients with different pain intensities. Journal of Physical Therapy Science, 30(2), 307–312. https://doi.org/10.1589/jpts.30.307
El-Tallawy, S. N., Nalamasu, R., Salem, G. I., LeQuang, J. A. K., Pergolizzi, J. V. in Christo, P. J. (2021). Management of Musculoskeletal Pain: An Update with Emphasis on Chronic Musculoskeletal Pain. Pain and Therapy, 10(1), 181–209. https://doi.org/10.1007/s40122-021-00235-2
Magni, N. E., McNair, P. J. in Rice, D. A. (2017). The effects of resistance training on muscle strength, joint pain, and hand function in individuals with hand osteoarthritis: a systematic review and meta-analysis. Arthritis Research & Therapy, 19(1), 131. https://doi.org/10.1186/s13075-017-1348-3
Rivers, W. E., Garrigues, D., Graciosa, J. in Harden, R. N. (2015). Signs and Symptoms of Myofascial Pain: An International Survey of Pain Management Providers and Proposed Preliminary Set of Diagnostic Criteria. Pain Medicine, 16(9), 1794–1805. https://doi.org/10.1111/pme.12780