Artroza poimenovana tudi osteoartroza je degenerativna bolezen sklepov, kjer pride do obrabe hrustanca. V sklepu poteka proces pri katerem se sklepni hrustanec na več mestih poškoduje in poglablja dokler ne doseže kostne površine, kar lahko povzroča bolečine, togost in zmanjšano gibljivost prizadetega sklepa. Približno 50 % pacientov z artrozo je asimptomatskih, kar pomeni, da nimajo nikakršnih simptomov in je bolezen še “klinično nema”.
V razvitih državah predstavlja artroza drugi najpogostejši vzrok gibalne oviranosti, kar lahko vpliva na socialno izolacijo, slabšo materialno preskrbljenost in kakovost življenja.
V preteklosti so bile možnosti zdravljenja artroze omejene predvsem na farmakološko terapijo in kirurške posege, vendar sodobni pristopi k rehabilitaciji in upravljanju z boleznijo vedno bolj poudarjajo pomen ciljanih vaj in specialne fizioterapije.
Pravilno izbrane in izvedene vaje lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja bolnikov z artrozo kolena.
Naročite se na zdravljenje artroze kolena
Artroza je zelo pogosto stanje, saj za njo trpi več kot polovica ljudi nad 50. letom starosti.
Dejavniki tveganja, ki vplivajo na večjo dovzetnost za nastanek artroze kolena so:
- starost,
- spol (pogosteje pri ženskah v menopavzi)
- genetska predispozicija,
- prekomerna telesna teža,
- hormonske spremembe,
- prekomerne mehanske obremenitve (v športih kot je npr. nogomet),
- poklicne obremenitve (prisilne drže, ponavljajoče klečanje, sklanjanje, dviganje in nošenje bremen),
- pretekle težje poškodbe in operacije kolena.
Simptomi, ki jih pacienti z artrozo kolen omenjajo so bolečina po daljši aktivnosti, oteklina, zmanjšana gibljivost, krepitacije v notranjosti sklepa in nestabilnost sklepa.
Vaje, ki se jih izvaja ob diagnozi artroze kolen so ključne pri obvladovanju simptomov, redna telesna aktivnost jih pomaga ublažiti. Priporoča se izvajanje krepilnih vaj, predvsem s poudarkom na mišici kvadriceps, vodna vadba, hoja in druge aerobne aktivnosti.
Pri tem pa moramo biti pozorni, da vaje prilagodimo glede na zmožnosti vsakega posameznika in pacienta obravnavamo celostno.
Hoja ali vodna vadba
Zelo učinkovita vadba, ki jo raziskave potrjujejo je aerobna vadba v obliki hoje ali vodna vadba. Voda nudi to prednost, da lahko razbremeni boleč sklep. Pri hoji pa imamo nižjo obremenitev, krepimo mišice spodnjih udov in izboljša se kardiovaskularna kondicija.
Izvajamo 2-3 x na teden po zmožnostih, vadba naj traja 20-30 min, nato frekvenco postopoma povečujemo.
Počepi ob steni
Krepitev kvadricepsa je pomembna za obvladovanje artroze, saj močni kvadricepsi zmanjšujejo obremenitev kolenskega sklepa in nudijo stabilnost.
Vajo izvedemo tako, da se naslonimo s hrbtom ob zid, noge pokrčimo in naj so v širi bokov. Spustimo se v sedeči položaj, kjer so kolena upognjena do približno 90 stopinj.
Položaj zadržimo 30 s in ga ponovite 3 x
Raztezne vaje
Za ohranjanje gibljivosti in zmanjšanje togosti je pomembno izvajanje razteznih vaj. Najpomembnejše je raztezanje mišice kvadriceps in hamstringov.
Za razteg kvadricepsa stojimo ob steni ali pa se oprimemo za stol. Stojimo na eni nogi, drugo dvignemo proti zadnjici, kjer začutimo razteg na sprednji strani stegna.
Za razteg hamstringov prav tako stojimo na eni nogi, nogo dvignemo in povlečemo proti sebi, dokler ne začutimo raztega na zadnji strani stegna.
Zadržite 30 s in ponovite še na drugi nogi, vse skupaj izvedete 3 x.
Vsaka vaja za vas morda ni primerna ali je celo kontraindicirana, zato vam priporočamo, da se pred izvajanjem vadbenega programa, posvetujete s specialistom fizioterapije!
Fizioterapija je pomembna za ohranjanje in ponovno pridobitev izgubljene funkcije sklepa, mišične moči, zmanjšanje bolečine in poučitve pacienta o lastnem stanju in opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
V fizioterapevtsko rehabilitacijo je pomembno vključiti fizikalne agense, med njimi v Kliniki Medicofit ponujajo Wintercare Tecar terapijo za zmanjševanje bolečin in pospeševanje celjenja.
Priporoča se tudi manualna terapija s sklepno mobilizacijo z gibanjem, ekscentrična, izometrična in koncentrična vadba za krepitev mišic trupa in spodnjih okončin. Za trajno zadovoljstvo pacientov je zelo pomembna tudi edukacija.
Čeprav procesa degeneracije hrustanca ne moremo povsem zaustaviti, lahko s primerno rehabilitacijo omogočimo popolno resolucijo simptomov!
Bosomworth, N. J. (2009). Exercise and knee osteoarthritis: benefit or hazard? Canadian Family Physician, 55(9), 871–878.
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Page, C. J., Hinman, R. S. in Bennell, K. L. (2011). Physiotherapy management of knee osteoarthritis. International Journal of Rheumatic Diseases, 14(2), 145–151. https://doi.org/10.1111/j.1756-185X.2011.01612.x/
Sahlström, A., Johnell, O. in Redlund-Johnell, I. (1997). The Natural Course of Arthrosis of the Knee. Clinical Orthopaedics and Related Research®, 340, 152.
Thomas, K. S., Muir, K. R., Doherty, M., Jones, A. C., O’Reilly, S. C. in Bassey, E. J. (2002). Home based exercise programme for knee pain and knee osteoarthritis: randomised controlled trial. BMJ, 325(7367), 752. https://doi.org/10.1136/bmj.325.7367.752/
