Bolečine v gležnju, omejena gibljivost in zmanjšana stabilnost pogosto pomembno vplivajo na hojo, ravnotežje in splošno kakovost življenja, zlasti pri starejših ali po ponavljajočih se poškodbah – eden pogostejših vzrokov za to je artroza gležnja.
Artroza gležnja je kronična degenerativna bolezen sklepa, pri kateri postopno propada sklepni hrustanec, kar brez ustrezne obravnave povzroča bolečino, togost in progresivno izgubo funkcije sklepa. Pogosto se razvije kot posledica preteklih poškodb ali dolgotrajnih preobremenitev, redkeje pa zaradi starostnih sprememb.
Mehanske obremenitve, nepravilna porazdelitev sil in ponavljajoče mikrotravme sčasoma porušijo ravnovesje v sklepu, kar pospeši degenerativne spremembe in pojav simptomov. Posledično se zmanjšata stabilnost in sposobnost blaženja obremenitev med hojo ter drugimi obremenilnimi aktivnostmi.
Čeprav artroze gležnja ni mogoče povsem pozdraviti, je uspešno obvladovanje bolečine in ohranjanje funkcionalne sposobnosti mogoče z ustrezno, strokovno vodeno fizioterapijo. Celosten program fizioterapevtske obravnave omogoča izboljšanje stabilnosti, mišične moči in nadzora gibanja, hkrati pa zmanjšuje obremenitve sklepa pri vsakodnevnih dejavnostih.
Članek predstavlja vzroke, značilne simptome in sodobne pristope zdravljenja artroze gležnja ter pojasnjuje, kako lahko ciljno usmerjena rehabilitacija pomembno prispeva k ohranjanju samostojne in aktivne hoje kljub degenerativnim spremembam sklepa!
Artroza gležnja se v večini primerov ne razvije spontano, temveč je posledica porušenega mehanskega ravnovesja v sklepu. Najpogostejši vzrok je predhodna poškodba, zlasti zlom gležnja, ponavljajoči se zvini ali kronična ligamentarna nestabilnost. Takšne poškodbe spremenijo biomehansko os sklepa in porazdelitev sil med hojo, kar dolgoročno vodi v pospešeno obrabo sklepnega hrustanca.
Pomemben dejavnik tveganja je tudi nepravilna obremenitev sklepa, ki je lahko posledica deformacije stopala (npr. prekomerna pronacija ali supinacija), razlike v dolžini nog ali slabe biomehanike hoje. Ti faktorji povzročajo, da se obremenitve prenašajo neenakomerno, kar poveča stres na posamezne dele sklepne površine in pospeši degenerativne spremembe.
K razvoju artroze gležnja prav tako prispevajo sistemski dejavniki, kot so starost, povečana telesna masa, že prisotne vnetne revmatske bolezni in razne presnovne motnje. Prekomerna telesna teža dodatno obremenjuje sklep pri vsakem koraku, kar lahko večkratno poveča mehanske sile na že oslabljen hrustanec.
Med dejavnike tveganja sodijo tudi dolgotrajne ponavljajoče se obremenitve pri določenih poklicih ali športih, zlasti tistih, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in trde doskoke. Brez ustrezne preventive in stabilizacije sklepa se takšne obremenitve sčasoma odrazijo v postopnem razvoju bolečine, togosti in omejene funkcije gležnja.
Značilni simptomi
Simptomi artroze gležnja se praviloma razvijajo postopoma. Najpogosteje se pojavlja bolečina v gležnju, sprva ob večjih obremenitvah, kot so daljša hoja, hoja po neravnem terenu ali stopnicah, kasneje pa lahko tudi v mirovanju. Pogosta je jutranja togost, ki se po gibalni aktivnosti zmanjša ter postopno zmanjševanje gibljivosti sklepa, kar vpliva na kakovost hoje in stabilnost.
Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo tudi oteklina, občutek nestabilnosti ter pokanje v sklepu med gibanjem. Zaradi bolečine in omejene funkcije pride do spremenjenega vzorca hoje in preobremenitev sosednjih sklepov, kar lahko povzroči dodatne težave v stopalu, kolenu ali kolku ter pomembno zmanjša splošno funkcionalnost.
Simptomatika se brez ustreznega zdravljenja zgolj stopnjuje. Sodobne možnosti zdravljenja artroze gležnja, ki omogočajo ciljno obravnavo simptomov omogočajo dolgoročno ohranjanje funkcije sklepa.
Diagnoza artroze gležnja temelji na kliničnem pregledu, oceni gibljivosti, stabilnosti in biomehanski analizi vzorca hoje ter slikovni diagnostiki. Rentgensko slikanje je osnovna preiskava za potrditev degenerativnih sprememb, pri kompleksnejših ali nejasnih primerih pa se uporabljata magnetna resonanca ali CT za natančnejšo oceno sklepnih struktur in mehkih tkiv.
Klinični pregled pri specialistu fizioterapije zajema celostno gibalno analizo, vrednotenje mišične moči, meritev gibljivosti, oceno sklepne stabilnosti in obremenilne kapacitete gležnja. Za ugotovitev strukturnih poškodb in specifičnih sprožilcev bolečine ali nelagodja se izvedejo specialni ortopedski testi.
Zdravljenje
Zdravljenje je v večini primerov artroze gležnja najprej konzervatino in usmerjeno v dolgoročno obvladovanje simptomov ter ohranjaje funkcije sklepa. Cilj ni zgolj zmanjšanje bolečine, temveč tudi upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje stabilnosti gležnja. Kirurški posegi se izvajajo šele pri napredovali artrozi, ko konzervativni ukrepi ne omogočajo več zadovoljivega vsakodnevnega funkcioniranja.
V kliniki Medicofit obravnavamo artrozo gležnja s strukturiranim programom fizioterapevtskega zdravljenja, ki vključuje individualno prilagojeno kinezioterapijo, usmerjeno v izboljšanje gibljivosti, mišične moči in senzomotoričnega nadzora gležnja, napredne protibolečinske instrumentalne postopke, specialne manualne tehnike, za dolgoročno nadzorovanje simptomov pa izvajamo tudi programe dolgoročne preventivne vadbe.
V okviru terapevtske in kineziološke vadbe dajemo pomemben poudarek vajam za izboljšanje stabilnosti gležnja in korekcijo hoje. S progresivnimi obremenitvami poskrbimo za postopno izboljšanje obremenilne kapacitete gležnja, kar pozitivno prispeva k zmanjšanju intenzitete simptomov. Celostna obravnava vključuje tudi učenje strategij za ustrezno obremenjevanje sklepa.
Pri obravnavi artroze gležnja izvajamo instrumentalne terapije kot podporo pri obvladovanju bolečine in spremljajočih simptomov, saj je zgolj aktivna rehabilitacija temelj za dolgoročno funkcionalno izboljšanje in ohranjanje samostojnosti.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri artrozi gležnja je odvisna od stopnje degenerativnih sprememb, starosti, telesne aktivnosti ter učinkovitosti rehabilitacije. Pri zgodnje prepoznani artrozi je z ustrezno obravnavo možno bistveno zmanjšati bolečine, izboljšati stabilnost sklepa in upočasniti napredovanje bolezni, kar mnogim omogoča dolgoročno ohranjanje funkcionalne sposobnosti brez potrebe po operativnem posegu.
Rehabilitacija je praviloma dolgotrajen proces, ki traja več mesecev in pogosto preide v fazo preventivnega vzdrževanja stanja. Intenzivnejša fizioterapija običajno poteka 8 do 12 tednov, za dolgoročne rezultate pa je ključna redna vadba.
Znanstvene študije kažejo, da dosledno izvajanje individualno prilagojenega rehabilitacijskega programa pomembno izboljša kakovost življenja in zmanjša potrebo po invazivnih oblikah zdravljenja pri večini oseb z artrozo gležnja.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje artroze gležnja
Viri in literatura
Al-Mahrouqi, M. M., MacDonald, D. A., Vicenzino, B. in Smith, M. D. (2018). Physical Impairments in Adults With Ankle Osteoarthritis: A Systematic Review and Meta-analysis. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 48(6), 449–459. https://doi.org/10.2519/jospt.2018.7569
Godoy-Santos, A. L., Fonseca, L. F., Cesar Netto, C. de, Giordano, V., Valderrabano, V. in Rammelt, S. (2021). Ankle Osteoarthritis. Revista Brasileira de Ortopedia, 56, 689–696. https://doi.org/10.1055/s-0040-1709733
Nishimura, A., Senga, Y., Fujikawa, Y., Takegami, N., Akeda, K., Ogura, T. in Sudo, A. (2024). Prevalence and risk factors of ankle osteoarthritis in a population-based study. Foot and Ankle Surgery, 30(5), 389–393. https://doi.org/10.1016/j.fas.2024.02.009
Tejero, S., Prada-Chamorro, E., González-Martín, D., García-Guirao, A., Galhoum, A., Valderrabano, V. in Herrera-Pérez, M. (2021). Conservative Treatment of Ankle Osteoarthritis. Journal of Clinical Medicine, 10(19). https://doi.org/10.3390/jcm10194561
