Velikokrat se pri osebah, ki trpijo za posledicami izbočenja medvretenčnega diska poraja vprašanje ali je hernijaozdravljiva ali zgolj obvladljiva?
Hernija medvretenčne ploščice v hrbtenici je težava, kjer se jedro ploščice premakne iz medvretenčnega prostora. Pogosto povzroča hude bolečine s čimer omejuje vsakodnevne aktivnosti in poslabša kakovost življenja. Na tem mestu je primerno vprašanje ali je odpravo vzroka bolečin mogoče doseči s konzervativnim zdravljenjem?
Odgovor je da! V primeru, da imate bolečine, ki jih povzroča hernija diska se lahko obrnete na specialista fizioterapevta klinike Medicofit, ki vam bo pomagal odpraviti bolečine in obvladati simptome s pomočjo celostne fizioterapije.
Ali ste vedeli, da je hernija medvretenčne ploščice zelo pogosta težava? Pojavlja se kar v 5-15% vseh primerov bolečine v križu, ki je tudi najpogosteje prizadeto področje hrbtenice. Najpogosteje prizadeta nivoja pa sta L4 – L5 ali L5 – S1.
V članku bomo razkrili, kako pojav hernije vpliva na zdravje hrbtenice, zakaj sploh pride do hernije in kako obvladamo simptome ali jih celo odpravimo. Če želite izvedeti več, berite dalje – odgovori vas bodo lahko presenetili!
Vzroki za nastanek hernije so pogosto degenerativne narave ali posledica dolgotrajnih mehanskih obremenitev. Na pojav vpliva tudi nepravilna drža – sključena drža negativno vpliva na zdravje in hidracijo medvretenčnih ploščic.
Najpogosteje se izboči v smeri posterolateralno, saj je tam vezivni obroč najšibkejši. Velikokrat nato pritisne na živec, kar sproži radikularne simptome (bolečina, ki izžareva vzdolž živca, mravljinčenje, mišična šibkost, spremenjena senzorika in spremembe refleksov).
Dejavniki tveganja
Stanje nastane kot kombinacija starostnih sprememb, preobremenitev hrbtenice in drugih dejavnikov. Spodaj so navedeni najpogostejši dejavniki tveganja:
Starost (s staranjem postanejo medvretenčne ploščice manj elastične in dovzetnejše za poškodbe),
poklic (npr. težka fizična dela z dvigovanjem bremen, sedentarno delo),
pretekle poškodbe hrbtenice,
slaba telesna drža,
genetika,
povišana telesna teža in
kajenje.
Značilni simptomi hernije
Osebe, ki se soočajo s hernijo pogosto navajajo naslednje simptome:
Bolečina (lahko lokalna ali od križa do zadnjice ali z izžarevanjem v nogo),
mravljinčenje,
težave s hojo,
mišična šibkost,
odklon trupa v nebolečo stran in
motnje senzorike.
Ali ste vedeli, da je lahko kar 50 % oseb, ki imajo hernijo, asimptomatskih?
Diagnoza hernije poteka tako, da se sprva pregleda pretekla zdravstvena dokumentacija. Uvodoma je prav tako telo pomembno, da oseba opiše težave, kdaj so se pojavile, kaj jih okrepi ali olajša ter poda družinsko anamnezo. Sledi fizičen pregled. Z analizo drže in hoje določimo morebitne asimetrije in nefiziološka gibanja. Boleče območje nato palpiramo, pri čemer smo pozorni na mišični tonus, obliko posameznih vretenc in elastičnost mehkotkivnih struktur.
V primeru izžarevanju simptomov v nogo se opravi tudi nevrološki pregled dermatomov in miotomov ter refleksov. Prav tako se lahko izvedejo specialni ortopedski testi imenovani Slump test, SLR in Elly. Po potrebi se osebo napoti na pregled s pomočjo slikovne diagnostike – MRali RTG preiskavo. Na koncu diagnostičnega procesa specialist fizioterapevt pripravi in pojasni potek fizioterapevtskega programa za obravnavo hernije.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Za vse osebe s hernijo medvretenčne ploščice je sprva svetovana konzervativna obravnava, v primeru vztrajanja simptomov, prisotnosti sindroma kavde ekvine ali hujše utesnitve spinalnega živca pa je indicirana operacija (laminektomija ali disektomija). V sklopu konzervativnih metod, je fizioterapija prva izbira. Rezultati znanstvenih študij namreč kažejo, da imajo osebe, ki se ob pojavu težav odločijo za fizioterapijo, se redno gibajo in vzdržujejo primerno telesno težo, boljše rezultate od tistih s sedentarnim načinom življenja.
Ob začetku obravnav se svetuje zmanjšanje aktivnosti, ki poslabšajo simptome ter protibolečinska TECAR terapija. Prav tako je indicirana specialna terapevtska vadba, ki je usmerjena v progresivne vaje, ki pacientu zmanjšajo simptome (npr. fleksijske ali ekstenzijske vaje).
Naslednja faza je usmerjena v nadaljnjo krepitev s kineziološkimi vajami za sklepno stabilizacijo in mišično-vezivno moč. Pri osebah, ki imajo indicirano hernijo diska je zelo pogosto opažen fleksijski vzorec drže. Zato za centralizacijo simptomov navadno izvajamo ekstenzijske vaje. Svetuje se tudi redno raztezanje in skrb za izboljšanje propriocepcije ter ravnotežja z izvajanjem vaj na nestabilnih podlagah (npr. stoja na eni nogi za nadzor ledveno-medeničnega predela).
Ključno je izvajanje vaj za moč jedra – stabilizatorjev hrbtenice. Pri tem je pomembno, da posameznika najprej naučimo aktivacije globokih trebušnih mišic. Šele nato lahko prehajamo v težje vaje in učimo osnovne gibalne vzorce, ki so potrebni v vsakodnevnem življenju.
Kot del post rehabilitacije se svetuje ohranjanje redne (aerobne) vadbe, ki pacienta veseli, pomemben del pa predstavlja tudi edukacija o pravilnem dvigovanju bremen, dolgotrajnemu sedenju in delu v prisilnih položajih. Zanemariti ne smemo tudi pomena vzdrževanja funkcionalnosti sklepov in preventivne moči.
Večina primerov hernije se uspešno pozdravi s pomočjo redne fizioterapije z ustreznim vadbenim programom in spremembami življenjskega sloga!
Prognoza in čas rehabilitacije
Prognoza pri herniji diska je v večini primerov pozitivna, saj pri 90 % pacientov simptomi izzvenijo z neinvazivnimi metodami zdravljenja v nekaj tednih ali mesecih.
Celotna rehabilitacija hernije diska traja od 8–12 tednov, po operacijah pa tudi do 6 mesecev. V primeru kroničnih težav je nujno, da se konzervativno zdravljenje prične postopoma ter traja dlje časa, saj so v tem primerupotrebne individualne prilagoditve, še večji pomen pa je na naslavljanju posameznikovih deficitov.
Za uspešno rehabilitacijo hernije diska je ključna strokovna podpora in individualen pristop, ki ga najdete v kliniki Medicofit, kjer s sodobnimi metodami in celostno obravnavo pomagamo pacientom na poti do popolnega okrevanja!
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Salt, E., Wright, C., Kelly, S. in Dean, A. (2011). A systematic literature review on the effectiveness of non-invasive therapy for cervicobrachial pain. Manual Therapy, 16(1), 53–65. https://doi.org/10.1016/j.math.2010.09.005
Zhang, A. S., Xu, A., Ansari, K., Hardacker, K., Anderson, G., Alsoof, D. in Daniels, A. H. (2023). Lumbar Disc Herniation: Diagnosis and Management. The American Journal of Medicine, 136(7), 645–651. https://doi.org/10.1016/j.amjmed.2023.03.024
