Bolečine zaradi osteoartroze kolena? Odpravite jih s celostno rehabilitacijo!

Osteoartroza kolena je pogosta težava, ki lahko resno vpliva na kakovost vašega življenja. Bolečine, omejena gibljivost in oteženo vsakdanje gibanje so le nekateri izmed simptomov, ki lahko privedejo do zmanjšane samostojnosti.

Osteoartroza kolena je degenerativna bolezen kolenskega sklepa, z glavno značilnostjo prezgodnjega, progresivnega propadanja sklepnega hrustanca.

Kasneje se lahko pojavi vnetje (artritis), kateremu sledijo sekundarne spremembe, ki se pojavljajo na sklepnih in obsklepnih strukturah, kot so sinovialna membrana, fibrozna ovojnica, subhondralna kost, kite in mišice. Posledično vnetje imenujemo tudi osteoartritis.

Neobravnavana osteoartroza lahko privede do popolne izgube gibljivosti kolena, kar pomeni, da boste težko opravljali vsakodnevne aktivnosti, kot so hoja po stopnicah, vstajanje s stola ali celo hoja po ravni površini. Dolgotrajno pomanjkanje gibanja lahko privede tudi do mišične oslabelosti, kar dodatno oteži okrevanje.

V kliniki Medicofit ponujamo celovite fizioterapevtske programe, ki so prilagojeni posameznikom z osteoartrozo kolena. Naši strokovnjaki s pomočjo sodobnih tehnik in individualiziranih pristopov pomagajo zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in povrniti kakovost življenja.

Naročite se na zdravljenje osteoartroze kolena

Osteoartroza je najpogostejša oblika degenerativne sklepne bolezni, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Gre za postopno napredujoč proces, ki vključuje večstranske spremembe v sklepnih strukturah.

Razvoj osteoartroze lahko opišemo v petih fazah:

1. Disrupcija sklepne površine

Degenerativna osteoartroza se začne s propadom sklepne površine. To se zgodi kot posledica neravnovesja razgradnje hrustanca in njegove sinteze.

Vzroki so lahko mehanski (udarci ali torzijske obremenitve na sklep), vnetni (pospešena razgradnja molekul hrustančnega matriksa) ali metabolni (zmanjšana sposobnost hondrocitov).

Normalno gladka sklepna površina se začne lomiti skupaj s kolagenskimi vlakni in površina postane hrapava. Frikcija ob hrapavo površino povzroči, da na površini hrustanca nastajajo delci, ki se absorbirajo v sinovijo, kjer povzročajo vnetni odziv. To pa posameznik občuti kot togost in bolečino v sklepu, ponavadi po aktivnosti in ne med njo.

2. Iritacija sinovije

Draženje sinovije povzroči sproščanje različnih encimov in celičnih procesov, kar povzroči vnetje.

Sinovijska kapsula in sinovijske celice imajo pomembno vlogo v sklepnem dogajanju. Kapsula skupaj z ligamenti zagotavlja stabilnost in določa obseg gibljivosti, ker pa so te strukture pri osteoartrozi podvržene zadebelitvi in fibrozi, je obseg gibanja močno omejen.

3. Preoblikovanje tkiva

V napredovalem stanju osteoartroze se proces degeneracije širi v globlje hrustančne strukture vse do kalciniranega sloja oz. subhondralne kosti. Hrustanec postane tanjši, zmanjša se mu volumen, površina postane nepravilna s številnimi pokami, okoli katerih so razporejeni hondrociti.

Navadno se hrustančno tkivo zamenja s fibroznim tkivom. Zaradi spremembe oblike in skladnosti sklepnih površin se spremeni vzorec nosilnosti, kar pomeni da obremenitev prevzamejo druga področja sklepa.

4. Osteoskleroza

V napredovanju bolezni se lahko defekt pojavi na celotni debelini hrustanca, tako da se kost poponoma razgali, drgnjenje kosti ob kost pa je boleče. Poveča se trenje in prenos teže skozi sklep postane neenakomeren.

Te spremembe zaradi preobremenitve vodijo v mikrozlome kosti, ki se zdravijo s kalusom, kar pomeni, da kost postopoma postaja gostejša, bolj sklerotična in manj odporna.

5. Dezorganizacija

Izguba normalne strukture kosti ponovno povzroči več poškodb in bolečin. Sklep postaja bolj tog iz zaradi krajšanja kosti, se razrahljajo tudi obsklepni ligamenti in vezi, kar privede do še večje nestabilnosti sklepa.

Klinično se bolezen kaže z bolečino in izgubo funkcije sklepa. Vendar niso vsi, ki imajo radiografske znake osteoartroze kolena simptomatični.

Približno polovici odrasle populacije s starostjo nad 60 let namreč radiološke slike kažejo znake osteoartroze, le 15% teh posameznikov pa je dejansko simptomatskih – torej z bolečinami in omejeno gibljivostjo.

Kasneje se tem simptomom lahko pridruži škrtanje oz. škripanje v sklepu (krepitacije), sklepni izliv zaradi sekundarnega vnetja, oslabelost mišic, kontrakture, ankiloza in zadebeljen oz. razoblikovan sklep.

Bolečina se razvija postopno, je globoka, topa in povzroča neugodje. V začetnih obdobjih se pojavlja po telesni dejavnosti, v napredovali bolezni pa tudi med mirovanjem. V zadnji fazi bolezni je edina terapevtska rešitev vstavitev totalne endoproteze kolena. 

V Sloveniji je bilo leta 2018 kar 90,4 % vseh ortopedskih operativnih posegov kolena zaradi diagnoze osteoartroze kolena. Pričakovati je, da se bo incidenca stanja oasteoartroza kolena s staranjem prebivalstva in epidemijo prekomerne telesne teže še povečavala.

Osteoartroza kolena se deli na primarno in sekundarno. Primarna osteoartroza se razvije izključno zaradi staranja in ni posledica nobene obstoječe bolezni ali poškodb. Zanjo je značilna genetska predispozicija in vpliv dejavnikov kot sta npr. ženski spol in prekomerna telesna teža.

Sekundarna osteoartroza pa se razvije iz že znanih predhodnih obolenj lokomotornega aparata v smislu razvojnih anomalij, poškodb, slabe poravnane sklepov zaradi predhodnega operativnega posega, vnetnih sprememb, metabolnih bolezi, avaskularnih nekroz ali pretiranih dolgotrajnih obremenitev.

Razmejitev med obema oblikama osteoartroze je v klinični praksi težka, saj je osteoartroza povezana z multifaktornimi etiološkimi dejavniki in je v zadnjih časih ne razumemo več kot neizbežen del staranja, temveč jo tesno povezujemo s sistemskim metabolizmom (razvoj osteoartroze se povezuje s hipertenzijo, hiperholesterolemijo, sladkorno boleznijo, vnetjem in angiogenezo).

Pot do pravilne diagnoze vključuje fizični pregled, klinično testiranje sklepov pri specialistu ter napotitev na rentgensko slikanje ali/in MR.

V nekaterih primerih se lahko izvede tudi preiskovalna artroskopija, kjer vam med operativnim posegov vstavijo kamero, s katero pregledajo poškodovano tkivo.

Kolensko osteoartrozo, glede na stopnjo prizadetosti, razdelimo na 5 stopenj:

• Stopnja 0: zdravo, funkcionalno koleno.
• Stopnja 1: prisotne so minimalne patološke spremembe vendar ni prisotne bolečine ali nelagodja.
• Stopnja 2: pojavljati se začenjajo simptomi kot sta bolečina in togost sklepa po daljši fizični aktivnosti. Rentgensko slikanje že lahko pokaže večje patološke spremembe, vendar je v tej fazi hrustanec še večinoma ohranjen.
• Stopnja 3: bolečina, togost sklepa se pojavljata bolj pogosto, še posebno po daljših obdobjih sedenja. Na hrustancu so vidne opazne spremembe, sklepna špranja pa se manjša.
• Stopnja  4: najvišja stopnja osteoartroze. V tej fazi je sklepna špranja dramatično zmanjšana in hrustančnega tkiva skoraj ni več. Povečana je vsebnost sinovialne tekočine. Posamezniki v tej fazi navajajo visoko stopnjo bolečine, ki ne popusti niti med mirovanjem.

Diagnostična terapija kolena

Najbolj pomemben del diagnostike stanja osteoartroza je klinični pregled, ki vključuje: vizualno ocenjevanje prizadetega kolena – koleno je lahko otečeno in pordelo, opazovanje funkcionalnih vzorcev gibanja in ravnotežja – fizioterapevt bo pregledal vašo hojo ter ocenil, če potrebujete tehnične pripomočke, kot so bergle ali hodulja.

Pregledal bo vaše gibalne vzorce med vstajanjem ali usedanjem na stol, hojo po stopnicah, kot tudi druge funkcionalne vzorce gibanja. S palpacijo prizadetega kolena bo fizioterapevt ocenil stopnjo otekline, spremembo v temperaturi kože ter občutljivost  samega predela. Izvedle se bodo tudi meritve gibljivosti sklepa v pasivnem in aktivnem načinu.

Pri tem se ocenjuje kolikšen obseg giba dosežete med upogibom in iztegom kolena. Oceni pa se tudi mišični status, pri katerem je pričakovan mišični deficit stegenskih, kot tudi kolčnih in mečnih mišic.

Naročite se na zdravljenje osteoartroze kolena

Osteoartroza kolena je najpogostejša diagnoza za vstavitev totalne kolenske endoproteze. Ker pa je kolenski sklep najbolj kompleksen sklep v človeškem telesu, je biomehansko gledano je vstavitev kolenske endoproteze zapletena.

Kljub modernim tehnikam, implantantom, izboljšanim pred in pooperativnih rehabilitacijskih protokolov, z vstavitvijo umetnega sklepa še ni možno doseči popolnoma »normalnega« kolena. Zato je izjemno pomembno, da pred operativnim posegom popolnoma izčrpamo konzervativno zdravljenje, kar vključuje specialno fizioterapijo in individualno prilagojene vadbene protokole.

S kvalitetetno rehabilitacijo bomo podaljšali čas do operativnega posega, če je le ta neizbežen, hkrati pa zmanjšali bolečino in izboljšali moč spodnjih okončin, obseg gibljivosti ter izvedbo funkcionalnih nalog. S tem bomo pozitivno prispevali k boljši kakovosti življenja, kljub potencialno napredovalem stanju osteoartroza kolena.

Glede na zadnje klinične smernice, pozitivni učinki fizioterapije in kineziološke vadbe prevladajo nad potencialno neželenimi učinki in poslabšanjem simptomov, ki so tudi redko izpostavljeni.

Strokovne smernice obravnave osteoartroze kolena svetujejo, da se redna in usmerjena fizioterapija s specialno telesno vadbo vključi v vsakdan posameznika z degenerativnimi spremembami kolenskega sklepa.

Pomembno je, da vsako vadbeno enoto začnete z ogrevanjem in zaključite z ohlajanjem. Splošni cilji v vadbenem procesu in fizioterapiji pri posamezniku z osteoartrozo kolena so zmanjšanje bolečine in vnetja v kolenskem sklepu, normalizacija obsega giba, izboljšanje v mišični moči spodnjih okončin, izboljšanje propriocepcije, agilnosti in ravnotežja ter splošno izboljšanje fizične pripravljenosti.

Za obvladovanje bolečine in zmanjšanje znakov vnetja, se, kot dopolnilna terapija, svetuje uporaba diamagnetne terapije PERISO in aplikacija visokoenergijskega laserja Summus. V sklopu celostne obravnave se priporoča vsakodnevna fizična aktivnost oz. vsaj 5 dni v tednu po 30-mintune specialne vadbe moči. Vsaj 2-krat tedensko se svetuje usmerjena fizioterapija pri strokovnjaku za degenerativna stanja.

Intenziteta vadbe za osteoartrozo kolena

Pri vadbi za pridobivanje specialne mišične moči je za dosego minimalnih standardov potrebno izvesti 8 do 15 ponovitev z 2 do 4 serijami po 60 % – 80 % obremenitve 1RM (angl. 1 repetition maximum – 1 maksimalna ponovitev) ali 50 % – 60 % 1RM  za posameznike, ki so začetniki v treningu za pridobivanje moči.

Za minimalni standard je potrebno izvesti za specialne vaje odprte kinetične verige, za katere imamo v kliniki Medicofit pripravljene protokole vadbe. Predhodno se, v sklopu fizioterapevtsko obravnave, izvajajo izometrične vaje, ki ustrezno pripravijo mišične skupine na kasnejšo, bolj intenzivno obremenitev.

Za pridobivanje aerobne vzdržljivosti smernice navajajo, da nivo rehabilitacijske vadbe prilagodimo na > 60 % maksimalnega srčnega utripa (14-17 Borgova lestvica) ali 40 – 60 % maksimalnega srčnega utripa pri začetnikih. Fizioterapija mora vedno potekati sočasno s kineziološkim zdravljenjem.

Usposobljeni strokovnjak fizioterapije, ki vas bo spremljal v rehabilitacijskem procesu bo določil začetno intenzivnost vadbe moči ter jo tekom vadbenega procesa spremljal ter s časom primerno zviševal.

Intenzivnost vadbe moči in aerobnega treninga se preverja 1x tedensko in se jo povečuje na najvišjo raven glede sposobnosti posameznika. Če se po vadbeni enoti pojavijo bolečine v sklepih in ne izvenijo po več kot dveh urah, je naslednji trening potrebno zmanjšati intenziteto.

Kvalitetno usposobljen kineziolog ali fizioterpevt bo za prilagajanje intenzitete uporabljal variacije v serijah in ponovitvah, trajanju serije ali vaje, tipu vadbe in počitka ter v tem procesu aktivno sodeloval z vami in vašim subjektivnim zaznavanjem in počutjem.

Fizioterapija je intenzivna predvsem v začetni fazi zdravljenja, ciljno zmanjšuje aktivne simptome, da pripravi kolenski sklep na aplikacijo vaj moči.

Tip vadbe za osteoartrozo kolena

Pri vadbi mišične moči za stanje osteoartroza kolena je potrebno izbrati vaje namenjene predvsem velikim mišičnim skupinam kolenskih in kolčnih mišic. Vaje se izvajajo na obeh nogah tudi če se osteoartroza kolena pojavlja le enostransko.

Če je problem vzdrževanje ravnotežja, je potrebno v vadbene enote vključevati tudi specifične naloge za povečevanje ravnotežja in nevromišične koordinacije. Prav tako se, glede na individualne potrebe, dodajajo specifične vaje za povečevanje obsega giba, če pride do mišičnih skrajšav oz. reverzibilne omejitve sklepne gibljivosti.

Izvaja se lahko vaje z lastno težo ter vaje proti uporu z uporabo trenažerjev ali prostih uteži. Za aerobno vadbo se izbirajo dejavnosti z relativno nizko obremenitvijo sklepov na primer hoja, kolesarjenje, plavanje ali veslanje.

Prognoza in trajanje zdravljenja

Za stanje osteoartroza kolena ni zdravila. Ko se bolezen enkrat razvije je potrebno poskušati preprečiti napredovanje bolezni. Svetuje se vsaj 3 do 4 mesečni cikel terapij fizioterapije s kontrolnimi pregledi po zaključku tega obdobja npr. po 3 in 6 mesecih.

Pravilno in redno izvajanje vaj v domačem okolju prinaša dobre rezultate in izboljša fizično pripravljenost, dokazano pa je, da posamezniki, ki se udeležujejo specialno vodenih vadbenih enot v okviru fizioterapije in kineziologije manj pogosto posegajo po analgetikih ter so bolj zadovoljni z rehabilitacijskim procesom.

V kliniki Medicofit izvajamo celostno zdravljenje osteoartroze kolena, z možnostjo občasnih kontrolnih pregledov. Našim pacientom omogočamo tudi vključitev v program preventivne, individualno prilagojene terapevtske vadbe, ki se izvaja po zaključenem zdravljenju.

Strokovnjak s področja fizioterapija in/ali kineziologija, ki razume patološko ozadje stanja osteoartroza kolena, bo skupaj z vami znal izbrati primerno težavnost specialne vadbe, s katero boste dobro napredovali. Znal pa bo tudi prepoznati t. i. rdeče zastavice – stanja, pri katerih je potrebno z vadbo prenehati oz. jo prilagoditi, prilagoditi tehnike fizioterapije ter se posvetovati z zdravnikom o nadaljnem poteku rehabilitacije. 

Rdeče zastavice pri osteoartrozi kolena so toplo in oteklo koleno, nerazložljive hude bolečine v kolenu, zakljenjen sklep, huda bolečina med mirovanjem brez travmatične poškodbe, povečana bolečina, ki se ne umiri z uporabo analgetikov, nezmožnost prenašanja teže na nogo, če je prej bilo to mogoče, pojavnost bolečine v mečih ob gibu dorzifleksije prstov na nogah in pojav povišane telesne temperature.

Napake v procesu rehabilitacije se dogajajo tudi, ker posamezniki z osteoartrozo kolena običajno krepijo kolenske mišice, zanemarjajo pa krepitev kolčnih.

Fizioterapija mora biti specialno individualno prilagojena patologiji pacienta. Pri ocenjevanju stanja, imajo pacienti z osteoartroze kolena, pogosto izraženo šibkost mišic kolka in so posledično bolj nagnjeni k obremenjevanju medialnega dela kolenskega sklepa, kar vodi v dodatno poslabšanje že obstoječega obolenja osteoartroza kolena.

Dokazano je, da vaje za krepitev kolčnih mišic izboljšajo mehaniko spodnjih okončin in zmanjšajo obremenitev kolena. V kliniki Medicofit smo specialisti za zdravljenje akutnih in kroničnih simptomov osteoartroze kolena.

V kolikor sumite, da imate tipične simptome osteoartroze kolena vam svetujemo diagnostični pregled v kliniki Medicofit, kjer vas bom po potrebi usmerili tudi na RTG in MR diagnostiko.

Zdravljenje osteoartroze kolena se začne s konzervativnimi metodami fizioterapije in kineziologije in se nadaljuje do možnosti kirurškega zdravljenja, ko konzervativno zdravljenje ne uspe

Operativni poseg je vedno zadnja možnost v procesu zdravljenja osteoartroze kolena. Kot posameznik z diagnozo osteoartroze kolena je potrebno, da se zavedate pomembnosti zdravega načina življenja in s tem obvladovanja bolečine. 

Največ možnosti za uspešno zdravljenje osteoartroze kolena imate, če na svoji poti zdravljenja izberete pomoč multidisciplinarnega tima strokovnjakov, ki vaše koleno zdravi celostno s fizioterapijo in kineziologijo ter predhodno diagnostiko.

Fizioterapija v kliniki Medicofit je vodilna na področju zdravljenja degenerativnih stanj kolena in kolka. Naši strokovnjaki so specialisti za preventivno ukrepanje, kot tudi ustrezno pripravo kolena na morebitno kirurško zdravljenje.

Berger, M., 2002. Novejša spoznanja na področju etiopatogeneze in zdravljenja primarne osteoartroze. Zdrav Vest, 71, pp. 235-9.

Calatayud, J., Casana, J., Ezzatvar, Y., Jakobsen, M.D., Sundstrup, E. & Andersen, L.L., 2017. High-intensity preoperative training improves physical and functional recovery in the early post-operative periods after total knee arthroplasty: a randomized controlled trial. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc, 25, pp. 2864–2872.

Dandj, D.J. & Edwards, D.J., 2009. Essential Orthopaedics and Trauma. London: Churchill Livingstone Elsevier.

Deyle, G.D., Allison, S.C., Matekel, R.L., Ryder, M.G., Stang. J.M., Gohdes, D.D., et al., 2005. Physical therapy treatment effectiveness for osteoarthritis of the knee: a randomized comparison of supervised clinical exercise and manual therapy procedures versus a home exercise program. Phys Ther, 85(12), pp. 1301-17.

Lespasio, M.J., Piuzzi, N.S., Husni, M.E., Muschler, G.F., Guarino, A.J. & Mont, M.A., 2017. Knee osteoarthritis: a primer. The Permanente Journal.

Levašič, V., Savarin, D. &Milošev, I., 2020. Valdoltra knee arthroplasty registry report 2002-2019. Valdoltra Arthroplasty registry.

Michael, J.W., Schlüter-Brust, K.U. & Eysel, P., 2010. The epidemiology, etiology, diagnosis, and treatment of osteoarthritis of the knee. Deutsches Arzteblatt International, 107(9).

Moličnik, A. & Merc, M., 2010. Endoprotetika kolenskega sklepa. In: VI. Mariborsko ortopedstko srečanje. Interdisciplinarno strokovno srečanje in učne delavnice. Artroza in endoprotetika sklepov. Zbornik vabljenih predavanj. Maribor, pp. 81-93.

Neelapala, Y.R., Bhagat & M., Shah, P., 2020. Hip Muscle Strengthening for Knee Osteoarthritis: A Systematic Review of Literature. Journal of geriatric physical therapy, 1;43(2), pp. 89-98.

Physiopedia. Knee Oseoarthritis. Available at: https://www.physio-pedia.com/Knee_Osteoarthritis#cite_note-Krucik-10 [10.9.2021]

Spinalogy Clinic. Understanding the difference between primary and secondary osteoarthritis. Available at: https://spinalogy.com/understanding-difference-primary-secondary-osteoarthritis/ [10.9.2021]

Van Doormaal, M.C.M., Meerhoff, G.A., Vliet Vlieland, T.P.M., & Wilfred, F.P., 2020. A clinical practice guideline for physical therapy in patients with hip or knee osteoarthritis. Musculoskeletal Care, 18 (4), pp. 575-595.Vogrin, M. & Naranđa, J., 2010. Osteoartroza: Epidemiologija, patogeneza in dejavniki tveganja. In: VI. Mariborsko ortopedstko srečanje. Interdisciplinarno strokovno srečanje in učne delavnice. Artroza in endoprotetika sklepov. Zbornik vabljenih predavanj. Maribor, pp. 9-21.