Kolenski sklep, ki velja za enega bolj kompleksno zgrajenih sklepov v človeškem telesu, je zaradi svoje anatomske zgradbe in velike izpostavljenosti zunanjim silam, eden izmed največkrat poškodovanih sklepov.
Zvin kolena je poškodba, ki nastane zaradi prekomernega raztega ali pretrganja ligamentov ter drugih mehkih tkiv sklepa. Poškodba običajno povzroči bolečino, otekanje in podplutbe, spremlja pa jo občutek nestabilnosti sklepa.
Ali ste vedeli, da se, zaradi nepravilno izvedene rehabilitacije, pri kar 70% poškodovancev pojavijo težave, kot sta nestabilnost kolena in predčasne degenerativne spremembe? Po zvinu kolena je potrebna celostna rehabilitacije, brez katere ni mogoče ponovno pridobiti polne obremenilne kapacitete.
V kliniki Medicofit pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo. Neustrezna ali zamujena rehabilitacija je glavni krivec za neuspešne rezultate in trajne gibalne omejitve.
V kolenskem sklepu artikulirajo stegnenica, golenica in pogačica. Sklepni površini stegnenice in golenice sta nekongruentni, kar pomeni, da sami po sebi ne omogočata gladkega drsenja. Zaradi tega med njima najdemo dva mehkotkivna obroča – meniskusa.
Meniskusa sta zaradi svoje elastičnosti odporna proti pritisku sil. Velik del obremenitev kolenskega sklepa se prenaša na meniskusa, ki zaradi svoje strukture varujeta sklepni hrustanec pred poškodbami.
Kolenski sklep sestavljajo še ligamenti in tetive, kot so medialni in lateralni kolateralni ligament, sprednja in zadnja križna vez ter patelarni ligament.
Na letni ravni se pojavi od 80 000 do 250 000 primerov poškodbe ACL. Približno 80 % ruptur ACL je nekontaktnega izvora, torej ob prisotnosti nekontroliranih sil (recimo nenadna sprememba smeri gibanja). Incidenca poškodbe MCL znaša 7,9 % vseh (športnih) poškodb.
Stopnje zvina kolena
Zvin kolena delimo na tri stopnje:
1. stopnja: vezi se prekomerno raztegnejo in delno natrgajo. Značilni sta bolečina in oteklina. Ohlapnost vezi predstavlja tveganje za prihodnje poškodbe.
2. stopnja:vezi se delno pretrgajo. Prisotno je obsežnejše otekanje, izliv krvi v kolena, vidne so podplutbe, bolečine pa onemogočajo obremenjevanje poškodovane noge. Gibljivost je delno omejena.
3. stopnja: vezi se popolnoma pretrgajo. Prisotna je močna bolečina, ki se poveča ob poskusu gibanja. Sklep je nestabilen. Pogosto zahteva operativno zdravljenje, še posebej v primeru poškodbe sprednje križne vezi.
Simptomi, ki so značilni za zvin kolena so:
pokanje ob upogibu kolena,
bolečina, ki jo pacienti pogosti opisujejo kot ostro in zbadajočo,
nezmožnost obremenjevanja kolena,
zmanjšana gibljivost, ki je v hujših primerih tudi boleča,
oteklina,
sklepni izliv,
nestabilnost kolena.
Zvin kolena lahko povzroči rupturo katerekoli kolenske vezi. Ob zvinu kolena je potrebno obiskati specialista, ki bo natančno ocenil obseg in resnost poškodbe ter predlagal najprimernejše zdravljenje.
Diagnosticiranje zvina kolena
V nasprostju s splošnim prepričanjem, za oceno celovitosti ligamentnega aparata kolenskega sklepa, v večini primerov zvina kolena ne potrebujemo slikovne diagnostike.
Stanje kolena je možno natančno oceniti s specialnimikliničnimi testi:
Rotacija sklepa: z manevrskim vrtenjem se zazna omejenost gibanja kolenskega sklepa in ruptura ACL.
Lachmanov test: s potegom golenice naprej se zazna ruptura ACL.
Anteriorni predalčni test: s pokrčenim kolenom v izhodiščnem položaju 90° se s pomikom goleni naprej oceni poškodba ACL, s pomikom nazaj pa poškodba PCL.
V sklopu diagnosticiranja obsega in resnosti poškodbe, ne smemo zanemariti pomembne vloge anamneze. Informacije o nastanku poškodbe, predhodnih težavah s sklepom ter intenziteta simptomov pomembno prispevajo k načrtovanju in poteku zdravljenja.
Zdravljenje zvina kolena
Ob kakršni koli poškodbi kolena, kot je to v našem primeru zvin, je prvo priporočilo akutno samozdravljenje po protokoluRICE, ki pride v poštev do 72 ur od poškodbe.
Protokol RICE
R – rest (počitek): takoj ob nastanku poškodbe je potrebno z vadbo prenehati, saj se v nasprotnem primeru stanje lahko le še poslabša.
I – ice (led ali hlajenje): poškodovano področje se lahko v primeru hudih bolečin hladi. Z mrzlimi oblogami (npr. kriopak, mrzli obkladki) ali z masažo z ledom omogočimo akutno zmanjšanje otekline in bolečine.
C – compression (kompresijsko povijanje): povijanje poškodovanega predela preprečuje dodatno akumulacijo tekočin oziroma zatekanje tkiva. Povoj ne sm biti pretesen, ker lahko pride do zastajanja krvi. Hlajenje se lahko izvaja čez povoj.
E – elevation (dvig uda): dvig poškodovanega uda nad srčno raven zagotavlja vračanje krvi in limfe proti srcu. Posledica je zmanjševanje otekline in bolečine. Na ta način sila gravitacije pomaga pri zmanjševanju otekline. Pazljivost je potrebna pri osebah s srčnim popuščanjem.
RICE metoda je učinkovita predvsem v akutni fazi poškodbe, saj pomaga zmanjšati oteklino in bolečino ter preprečiti nadaljnje poškodbe tkiva. Kljub temu pa ne naslavlja dolgoročnih potreb rehabilitacije, kot so obnova gibljivosti, moči in stabilnosti kolena.
Možnosti zdravljenja
Zdravljenje zvina kolena lahko poteka na dva načina: operativno ali konzervativno. Pred odločitvijo za operativni poseg je nujna multidisciplinarna ocena stanja vseh vpletenih specialistov. Operacija naj bo zadnja možnost, saj se je potrebno zavedati, da rehabilitacija po operaciji traja več mesecev.
V mnogih primerih je specialna fizioterapija prva izbira zdravljenja zvina kolena. Ta pristop vključuje ciljno usmerjene vaje za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine.
Fizioterapija pomaga pri ponovni vzpostavitvi funkcionalnosti kolena, hkrati pa zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. S pravilno izvedenim fizioterapevtskim programom se mnogi izognejo operativnemu posegu.
Če konservativno zdravljenje ni uspešno, se lahko zdravnik odloči za operativni poseg. Najpogosteje je potrebno operativno zdravljenje sprednje križne vezi, ki se lahko izvede s štirimi različnimi metodami:
Tetiva mišice gracilis in semitendinosus: Uporaba tetiv teh mišic omogoča stabilno rekonstrukcijo.
Tetiva pogačice: Gre za tradicionalno metodo, ki vključuje uporabo dela tetive pogačice.
Tetiva mišice quadriceps: Uporablja se tetiva mišice quadriceps za obnovitev stabilnosti kolena.
Rekonstrukcija hamstringov: Uporaba tetiv hamstringov je še ena možna metoda za rekonstrukcijo ACL.
Odločitev o tem, katera metoda rekonstrukcije bo uporabljena, je odvisna od specifične poškodbe kolenskih ligamentov in ocene zdravnika. Ne glede na izbrano metodo je pomembno vedeti, da postoperativna rehabilitacija zahteva večmesečno predanost in sodelovanje s strokovnjaki za optimalne rezultate.
Kdaj pričeti z rehabilitacijo?
Z rehabilitacijo je smiselno začeti takoj po akutni fazi poškodbe, torej, kadar samozdravljenje več ne omili stanja. Rehabilitacija se začne postopoma, z razgibavanjem brez obremenitev in do meje bolečine. Kasneje se lahko ciklično prične obremenjevati poškodovan spodnji ud s celotno težo telesa.
V zavedanju, da rehabilitacija sklepnih in obsklepnih poškodb traja povprečno 6 do 8 tednov, je potrebno v zakup vzeti tudi temu primerno sestavo vadbenega plana.
Kaj pravijo raziskave o zvinu kolena? Raziskave v mnogih študijah navajajo, da je proprioceptivni trening temeljna komponenta planskega vadbenega načrta pri rehabilitaciji poškodb kolena. S krepitvijo celotnega ligamentarnega sistema se krepijo tudi receptorji v telesu, ki so odgovorni za občutek položaja sklepa v prostoru.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje pod nadzorom specialista daje najhitrejše rezultate. Pri zvinu kolena je izredno pomembno, da se sklepna stabilnost povrne na varen in učinkovit način.
Specialna fizioterapija za zvin kolena
Pri celostnem pristopu rehabilitacije zvina kolena uporabljamo širok spekter terapevtskih tehnik. Za zmanjšanje akutne simptomatike uporabljamo TECARWintecare tehnologijo in Summus visokoenergijsko lasersko terapijo.
Uporabljamo tudi visokotonsko elektroterapijo HiTop, pri kateri s kakovostnim elektrostimulativnim delovanjem spodbudimo delovanje specifičnih mišičnih vlaken, kar je v procesu vadbe z obremenitvijo težje.
TECAR terapija uporablja termičen učinek zdravljenja. Gre za blagodejen in neinvaziven, a globok prenos energije do centra poškodbe. To omogoča zmanjšanje bolečine, hkrati pa stimulira vensko in limfno drenažo. Odpravlja vnetja tetiv in burz, bolečine mehkih tkiv in pomaga pri poškodbah sklepov, kosti in mišic.
Terapija z laserjem, ki deluje kot globinska fotobiostimulativna terapija, pospešuje metabolne procese in procese celjenja, saj ima biološke ter fiziološke učinke zaradi svetlobe, ki prodira skozi tkiva. Terapija izboljša živčno prevodnost in stimulira celjenje poškodovanega tkiva (rane, preležanine, razjede).
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 26-letni amaterski nogometaš je prišel na diagnostično terapijo zaradi poškodbe desnega kolena, ki jo je utrpel med treningom. Do poškodbe je prišlo ob nenadnem zasuku kolena. Temu je sledila močna bolečina in občutek nestabilnosti. V prvih dneh po tem dogodku je počival in področje hladil.
Začetno stanje: S kliničnim pregledom je bila ugotovljena občutljivost na notranji strani kolena, prisotno je bilo tudi zmerno otekanje. Ortopedsko testiranje je razkrilo delno nestabilnost kolena, gibljivost pa je bila omejena zaradi bolečine. Stanje je ustrezalo 2. stopnji zvina kolena.
Cilji zdravljenja: Zmanjšati bolečino in odpraviti oteklino, obnoviti stabilnost kolena ter okrepiti muskulaturo.
Potek zdravljenja: Za obravnavanje akutnih simptomov smo uporabili krioultrazvočno terapijo v kombinaciji z lasersko terapijo. Ob izboljšanju simptomatike smo uvedli protokol vadbe z omejenim krvnim pretokom ter postopno prešli na izvajanje vaj z obremenitvijo.
Končno stanje: Intenzivna rehabilitacija je omogočila hitro in varno vrnitev k športni aktivnosti.
Za preprečitev zvina kolena lahko veliko naredimo že sami – s primerno obutvijo ter rednim izvajanem razteznih in krepilnih vaj, ki pripomorejo k boljši stabilizaciji sklepa lahko znatno zmanjšamo tveganje za pojav poškodbe.
Pogosta vprašanja
Kakšne vaje se izvajajo pri zvinu kolena?
Nevromišična povezava se s proprioceptivnim treningom ojača in tako zagotavlja boljšo dinamično stabilnost sklepa. Seveda se tudi s poslabšano koordinacijo in ravnotežjem podaljša čas možne vrnitve v predhodno mobilnost. Z zadovoljivo propriocepcijo dosežemo, da proprioceptivni refklesi omogočijo nadzor med mišicami in gibanjem (t. i. medmišična koordinacija), torej, da delujejo v sožitju.
Vadbena terapija je usmerjena v izboljšanje ravnotežja in v zaprti kinematični verigi (stoja z eno nogo na ravnotežni deski s podajanjem žoge). Trening moči se optimizira predvsem za mišice, ki upogibajo koleno, odmikalke kolka in stabilizatorkse mišice trupa.
Vaje, ki zajemajo skakanje, ravnotežne vzorce in fleksibilnost ter vključujejo stopenjske obremenitve telesa z zunanjimi silami, predstavljajo pozitiven rezultat pri obravnavi poškodb kolena.
Kdaj se lahko vrnem k športni aktivnosti?
Povprečen čas vrnitve k športnim aktivnostim po lažji poškodbi kolena je tri do štiri tedne. V vadbeni proces se je najboljše vrniti pod nadzorom specialista, ki spremlja napredek.
Močne mišice so ključni element do uspešne stabilizacije kolena in zmanjšanja tveganja za poškodbe pasivnih stabilizatorjev (ligamenti, meniskusi), kot je to recimo poškodba ACL zaradi zvina kolena.
V kliniki Medicofit povezujemo rehabilitacijo poškodb in telesno pripravo. Ob zdravljenju poškodb skrbimo za izboljšanje vaše fizične kondicije in preventivo pred dodatnimi tveganji. Vodimo vas od poškodbe do ustrezne telesne pripravljenosti.
Logerstedt, David S., David Scalzitti, May Arna Risberg, Lars Engebretsen, Kate E. Webster, Julian Feller, Lynn Snyder – Mackler, Michael J. Axe in Christine M. Mcdonough. 2017. Knee Stability and Movement Coordination Impairments: Knee Ligament Sprain Revision 2017. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29089004/.
Arundale, Amelia J. H., Mario Bizzini, Airelle Giordano, Timothy E. Hewett, David S. Logerstedt, Bert Mandelbaum, David A. Scalzitti, Holly Silvers-Granelli in Lynn Snyder-Mackler. 2021. Exercise -Based Knee and Anterior Cruciate Ligament Injury Prevention. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30170521/.
Mehl, Julian, Theresa Diermeier, Elmar Herbst, Andreas B. Imhoff, Thomas Stoffels, Thore Zantop, Wolf Petersen in Andrea Achtnich. 2017. Evidence-based concepts for prevention of knee and ACL injuries. 2017 guidelines of the ligament committee of the German Knee Society (DKG). Dostopno na: https://link.springer.com/article/10.1007/s00402-017-2809-5#citeas.
Yeste – Fabregat, Mireia, Luis Baraja – Vegas, Juan Vicente – Mampel, Marcelino Perez – Bermejo, Iker J. Bautista Gonzalez in Carlos Barrios. 2021. Acute Effects of Tecar Therapy on Skin Temparature, Ankle Mobility and Hyperalgesia in Myiofascial Pain Syndrome in Professional Basketball Players: A Pilot Study. Dostopno na: https://www.mdpi.com/1660-4601/18/16/8756.
