Po nerodnem koraku, padcu težkega predmeta na prst ali stopalo ter ob trku ob pohištvo pogosto začutimo ostro bolečino v prstu na nogi. Velikokrat se nam zdi, da gre le za udarec, ampak v nekaterih primerih gre lahko za zlom, ki zahteva ustrezno obravnavo!
Zlomi prstov na nogi so eni izmed najpogostejših zlomov na spodnjem udu. Prsta, ki sta največkrat poškodovana sta palec ali mezinec, zlom pa se zgodi na mestu proksimalne falange prsta.
Zakaj je potrebno poiskati fizioterapevtsko pomoč? To je zelo pomembno za izognitev dolgotrajni bolečini, deformacijam in težav pri hoji. Prav tako primerna fizioterapevtska obravnava poskrbi za preprečevanje sekundarnih zapletov in vzpostavitev funkcije stopala.
Kako prepoznati simptome zlomljenega prsta, kdaj poiskati primerno pomoč in kako sploh poteka okrevanje in rehabilitacija? Berite dalje in izvedeli boste vse potrebne informacije!
Naročite se na rehabilitacijo zlomljenega prsta na nogi
Velikokrat je vzrok poškodbe stisk ali udarec prsta ter prekomeren izteg. V nekaterih primerih gre tudi za stresni zlom, ki pa zahteva bolj zadržano obravnavo.
Sam mehanizem poškodbe pa je neposreden udarec ali padec, ki se velikokrat zgodi pri športu. Pri tem se prst prekomerno iztegne ali upogne, kar povzroči zlom.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja, ki povečajo možnost za zlom prsta na nogi spadajo:
- športno udejstvovanje,
- tekanje (najbolj dovzeten šport za zlom prsta),
- dolgotrajne preobremenitve,
- osteoporoza,
- slabo ravnotežje (večje tveganje za padce) in
- okoljski dejavniki.
Med posamezniki se lahko simptomi nekoliko razlikujejo, vendar so najpogosteje prisotni sledeči:
- bolečina,
- oteklina okrog prsta,
- težave s hojo,
- vidna deformacija,
- mišična šibkost in
- omejen obseg gibljivosti.
Naročite se na rehabilitacijo zlomljenega prsta na nogi
Diagnoza
Pri diagnozi se je potrebno najprej osredotočiti na obsežno anamnezo, kjer ugotovimo kako se je poškodba zares zgodila. Sledi klinični pregled z inspekcijo in opazovanjem poškodovanega prsta. Potrebno je preveriti tako oteklino in deformacijo prsta ter izvesti teste za mišično jakost in testirat mobilnost sklepov.
Znotraj diagnoze je zelo pomembna opredelitev vrste zloma prsta na nogi, saj se rehabilitacija razlikuje glede na tip poškodbe.
Največkrat delimo zlome na naslednje vrste:
- Zaprti (najpogostejša vrsta zloma),
- odprti (poškodba mehkih tkiv, predrtje kože, odprta rana ima večje tveganje za okužbo),
- avulzijski (pri tem zlomu se preko tetive ali vezi odtrga del kosti),
- dislokacijski (vključen je tudi izpah sklepa) in
- znotrajsklepni (so zapletenejši za zdravljenje).
Poleg tega je nujno potrebna slikovna diagnostika, kjer z RTG slikanjem potrdimo zlom, redkeje pa se pacienta napoti na MRI (v primeru manj vidnih zlomov). Po skrbno izvedeni diagnostični terapiji sledi čas za strokovni posvet in izdelavo primernega celostnega načrta zdravljenja poškodbe.
Potek zdravljenja
Pri zdravljenju se največkrat odločimo za konzeravativen pristop z imobilizacijo, v primeru hujših zlomov pa se svetuje operativni poseg. Velikokrat se uporablja tudi opornica ali taping, ki drži prst v primernem položaju, da se bo primerno zacelil.
Akutna faza rehabilitacije je namenjena predvsem lajšanju primarnih simptomov, kjer za zmanjšanje bolečine skrbimo z Wintecare TECAR terapijo, za zmanjšanje otekline pa lahko delamo limfno drenažo ali pa na predel namestimo kineziotaping v obliki pahljače. Prav tako ne smemo pozabiti na primerne vaje, kjer v času imobilizacije skrbimo za krepitev sosednjih sklepov. Pri omejeni gibljivosti si pomagamo s tehnikami sklepne mobilizacije.
Kinezioterapija je namenjena izvajanju kinezioloških vaj za izboljšanje mišične moči z uporabo principov postopne izometrične, koncentrične in ekscentične vadbe. Za izjemno učinkovite veljajo vaje za intrizične mišice stopala in prste nog. Pri tem lahko izvajamo npr. dvige palca, ko so ostali prsti na tleh ali obratno. Prav tako lahko razgibavamo prste v vse smeri, gubamo brisačo s prsti, kasneje lahko napredujemo z izvajanjem dvigov na prste.
Ne smemo pozabiti na vadbo propriocepcije in ravnotežja na raznih nestabilnih podlagah, spodbuja pa se tudi udarne aktivnosti, kot so skoki, saj ti skrbijo za trajno zdravje vaših kosti!
Faza post rehabilitacije je namenjena predvsem preprečitvi ponovne poškodbe, kar dosežemo z edukacijo o pravilnih gibalnih vzorcih, vzdrževanju funkcionalnosti in dobre fizične kondicije.
Ključni korak k popolni rehabilitaciji je sledenje celostnemu rehabilitacijskemu programu pod vodstvom fizioterapevtov!
Sama napoved rehabilitacije je odvisna od tipa zloma, splošnega zdravja pacienta in doslednosti pri izvajanju vaj. V večini primerov je prognoza dobra.
Večina zlomov se zaceli v 4–8 tednih, vendar popolno okrevanje in vrnitev k aktivnostim lahko traja tudi do več mesecev. Pri enostavnih zlomih niso pogoste dolgotrajne posledice, zapletenejši zlomi pa zahtevajo daljšo rehabilitacijo in povečajo tveganje za kasnejšo togost ali nastanek artritisa.
Z zgodnjo rehabilitacijo v kliniki Medicofit se skrajša čas okrevanja in zmanjša tveganje za zaplete!
George, E., Harris, A. H. S., Dragoo, J. L. in Hunt, K. J. (2014). Incidence and Risk Factors for Turf Toe Injuries in Intercollegiate Football: Data From the National Collegiate Athletic Association Injury Surveillance System. Foot & Ankle International, 35(2), 108–115. https://doi.org/10.1177/1071100713514038
Hatch, R. L. in Hacking, S. (2003). Evaluation and Management of Toe Fractures. American Family Physician, 68(12), 2413–2418.
Eves, T. B. in Oddy, M. J. (2016). Do Broken Toes Need Follow-Up in the Fracture Clinic? The Journal of Foot and Ankle Surgery, 55(3), 488–491. https://doi.org/10.1053/j.jfas.2016.01.034
Robertson, G. A. J., Sinha, A., Hodkinson, T. in Koç, T. (2023). Return to sport following toe phalanx fractures: A systematic review. World Journal of Orthopedics, 14(6), 471–484. https://doi.org/10.5312/wjo.v14.i6.471
