Fizioterapija se v okviru ponudbe zdravstvenih storitev dojema kot zelo široko področje terapevtskih storitev za obvladovanje težav gibalnega aparata kamor spadajo mišice, sklepi in ligamenti.
Vse prepogosto danes pacienti poročajo o neučinkoviti fizioterapiji in njihovih težavah, ki jih standardna zdravstvena obravnava ni uspela odpraviti.
Eden izmed vodilnih razlogov zakaj fizioterapija za pacienta ni učinkovita je t.i. ”hitra” fizioterapija, ki je preozko usmerjena izključno v obvladovanje simptomov pacienta, kar pomeni, da pacient možnosti za uspešno rehabilitacijo že v osnovi nima.
V članku bomo bralcem predstavili nevarnosti ”hitre” fizioterapije in nekaterih alternativnih oblik obravnave mišično-skeletnega sistema, ki pravzaprav s fizioterapijo nimajo ničesar skupnega saj v svoje metode terapij ne vključujejo znanstveno podprtih pristopov.
Bralce bomo ozavestili kako pomembna je izbira fizioterapije za celostno zdravljenje poškodbe oz. obolenja z vidika dolgoročne uspešnosti zdravljenja.
Sodobna fizioterapija, ki zadostuje strokovnim smernicam, je usmerjena v celostno zdravljenje obolenja oz. poškodbe.
To pomeni, da je obvladovanje simptomov le eden izmed ciljev rehabilitacije v kateri je celoten terapevtski postopek usmerjen v povrnitev polne funkcije gibanja in odpravljanje osnovnega vzroka težav pacienta.
Zakaj je usmerjenost fizioterapije izključno v odpravljanje bolečine neustrezna in tvegana?
Pacient se mora zavedati, da je bolečina le eden izmed simptomov, ki se izrazijo ob določeni ortopedski težavi. Intenzivnost bolečine je razumljivo najbolj jasen in moteč simptom za pacienta. Vsako kronično obolenje in poškodbo sklepa pa spremlja še vrsta drugih s funkcionalnega vidika pomembnejših simptomov/zapletov.
Pogosti simptomi/zapleti so na primer delna ali popolna ruptura vezivnega tkiva, vnetje vezivnega tkiva, otekanje sklepne ovojnice, tendinopatija, mišična asimetrija, kontraktura, fibrozacija vezivnega tkiva, upad mišične aktivacije, atrofija mišic, zmanjšan obseg giba, prizadeta motorika, popolna ali delna intoleranca obremenitve, upad motorične kontrole, zmanjšana sklepna stabilnost, kompenzatorni gibalni vzorci itd.
Prekomerna fokusiranost obravnave izključno na odpravljanje bolečine rešuje pacientu površinsko najbolj zaznaven simptom, ki pa se lahko pojavlja v soodvisnosti ali pa kot posledica preostalih zgoraj naštetih simptomov.
Predstavljajte si, da ima pacient obsežno skupino simptomov/zapletov naštetih zgoraj, terapevt pa je osredotočen le na bolečino. V tem primeru je torej obravnavanih med 1 – 5 % aktivnih simptomov pacienta, tako zdravljenje nima nikakršnega smisla.
Pacienti danes to razumejo vedno bolje, še vedno pa obstaja skupina pacientov, ki verjame v hitre rešitve, kar je pogost faktor nastajanja kroničnega degenerativnega stanja.
Pomembno je tudi, da pacienti razumejo, da sama bolečina in resnost poškodbe nista linearno povezani.
Pacient, ki ima navidezno nedolžne simptome ima v ozadju lahko prisotno obsežno ortopedsko tveganje za okvaro in že progresivne degenerativne znake. Obratno ima lahko pacient z neznosno bolečino povsem nedolžno stanje, ki bo sanirano hitro z osnovno terapijo. Natančna fizioterapevtska diagnostika je ključna pred pričetkom vsakršne obravnave.
V Medicofit kliniki problematiko kompleksnosti ortopedskih težav rešujemo z diagnostično terapijo, ki predstavlja inovacijo v obravnavi pacienta, s katero je omogočena specialistična celostna fizioterapija za vsako vrsto težav s katerimi se sooča pacient.
Ali je terapija za pospeševanje celjenja enako kot zmanjšanje bolečine ?
Pomembno je zavedanje, da terapija za zmanjšanje bolečine ne pomeni terapijo za pospeševanje celjenja ali protivnetne terapije.
Hitra fizioterapija bo izrazito usmerjan izključno v zmanjšanje bolečine, ki se bo povrnila ali pa ciklično pojavljala v kolikor preostali dejavniki ne bodo ustrezno naslovljeni. V resnici gre za napačen model reševanja težav, ki je izrazito usmerjen v iskanje mesta bolečine in ne v iskanje ter analizo dejanske težave pacienta.
Ali storitve osteopatov, kiropraktikov, manualnih terapevtov in druge alternativne oblike terapije lahko nadomestijo fizioterapijo za celostno zdravljenje poškodbe?
Metode kiropraktikov, osteopatov in manualne medicine so lahko izrazito problematične saj gre vedno za usmerjenost v iskanje ”čudežnega” prijema, ki bo pacientu odpravil bolečine.
Danes obstaja že celoten spekter alternativnih oblik terapije, ki nimajo znanstvenih dokazov, pacientom pa lahko začasno lajšajo probleme, prisoten je tudi placebo učinek.
To so pogosto pacienti, ki imajo kasneje lahko resne ortopedske okvare in obrabe sklepnih površin, saj njihova osnovna patološka slika ni ustrezno naslovljena, dejavniki tveganja pa ostajajo aktivni.
Ker danes z znanstvenega vidika razumemo kompleksnost ortopedskih težav, paciente pogosteje opozarjamo, da gre pri alternativnih terapijah za komercialno storitev, ki ni nujno slaba, vendar pa ni primerno nadomestilo specializirane celostne fizioterapije za kronične ali travmatske težave mišično-skeletnega sistema.
Naročite se na specialistično fizioterapijo
Zakaj je pomembna fizioterapija za celostno zdravljenje funkcije pacineta ?
Pogosto se zgodi, da terapevt v želji po prekomernem lajšanju bolečine zapostavi funkcijo samega poškodovanega segmenta. V resnici je funkcija segmenta tista, ki nam bo zagotavljala kvaliteten oz. dolgoročno dober izid same rehabilitacije.
V kolikor pacient ni zmožen dobre funkcionalne obremenitve, že osnovna življenjska opravila lahko predstavljajo dejavnik tveganja in prekomerno obremenitev. To lahko vodi v ciklične težave, kronična stanja in frustracijo pacienta.
Neustrezno izvedena fizioterapija prvotne poškodbe je v klinični praksi zelo pogost vzrok za verižno nastajanje ortopedskih težav pacienta in kroničnih bolečin.
Pomembno je zavedanje, da napredek funkcije poškodovanega segmenta ob enaki bolečini pomeni napredek v rehabilitaciji. Gre za načelo sodobne fizioterapije, ki je povsem tuje splošni fizioterapevtski praksi, ki razume le in izključno bolečino. Posledično je proces težje razumeti pacientom, ki naredijo prehod iz ”hitre” fizioterapije v kvalitetno specialistično fizioterapijo.
Z vidika rehabilitacije je najpomembnejše, da obnovimo pacientovo gibalno funkcjo, saj bo tako lahko pacient normalno uporabljal prizadeti predel, ga varno obremenjeval in se polno vključil v svoje življenjske aktivnosti. To je veliko pomembnejši cilj kot zgolj lajšanje bolečine.
Cilj ”hitre” fizioterapije je zmanjšati bolečino, ki je prisotna ”danes”. Cilj fizioterapije za celostno zdravljenje je pacientu obnoviti dolgotrajno visoko kvaliteto gibanje oz. žilvljenje.
Kako je zmanjšanje bolečine povezano z izboljšanjem funkcije pacienta ?
Izboljšanje funkcije je sicer praviloma v dobri korelaciji z zmanjšanjem bolečine, kar pomeni, da gresta pogosto skupaj ”z roko v roki”. Problematična je skupina pacintov, ki v funkciji napredujejo zelo dobro, bolečina pa zradi določenih dejavnikov še ostaja aktivna. V kolikor je pacient prekomerno ”obremenjen” z bolečino, je taka rehabilitacija težja za terapevta in pacienta.
Praviloma bomo torej s kvalitetno rehabilitacijo, ki zmanjša bolečino hkrati izboljševali funkcijo in tudi obratno.
Velikokrat je sama funkcija segmenta v večji meri dodatno prizadeta zaradi bolečine, kar pomeni da je zmanjšanje bolečine pogoj za izboljšanje funkcije. V tem primeru je pomembno, da tako bolečino naslovimo, vendar s tehnologijo, ki omogoča hkrati pospeševanje celjenja, protivnetno delovanje in biostimulativni učinek.
Kdaj je torej ”hitra” fizioterapija problematična ?
V praksi se prepogosto dogaja, da je bolečina edini simptom oz. edina težava, ki jo terapevt zaradi pomanjkanja znanja o fizioterapevtski diagnostiki prepozna.
Posledično se prekomerno osredotoča na področje bolečine in uporablja izključno protibolečinske, instrumentalne in tudi manualne agense, brez da bi se posvetili ustrezni kinezioterapiji. Zavedati se moramo, da poglobljena fizioterapevtska diagnostika ni del splošnih izobraževalnih programov in tečajev, gre za ozko specializirana področja fizioterapije.
Zakaj se pacientom prepogosto svetuje mirovanje/počitek kot prvi ukrep zdravljenja oz. se jih odvrača od aktivne kinezioterapije ?
Gre za značilno težavo, ki ima korenine v javnem zdravstvenem sistemu. Zaradi pomanjkljivega stika s sodobno znanostjo in predvsem izoliranega delovanja področji medicine, se izgublja kohezivnost ustrezne stroke obravnave pacienta.
Z zgodnjo aktivno rehabilitacijo v resnici dosežemo mnogo boljše učinke kot s popolnim mirovanjem pacienta. Ker je ”hitra” fizioterapija produkt delovnega naloga, le ta pa del javne mreže, gre torej za prakso, ki se prenaša od določenih zdravnikov v fizioterapijo, zato se s pacienti pogosto izvaja le pasivno obravnavo oz. ”hitro” fizioterapijo za zmanjšanje bolečine.
Zgodnja aktivna fizioterapija je standard sodobne obravnave že več kot dve desetletji, vsaka zgodba, ko zdravnik pacientu svetuje počitek in mirovanje je tako v nasprotju z uveljavljeno sodobno prakso zdravljenja mišično-skeletnih težav.
V najboljšem primeru je taka zgodba žalostna, saj bi pacient bolečine zmanjšal hitreje in utrpel nižjo funkcionalno prizadetost v kolikor bi s primerno fizioterapijo začel v zgodnji akutni fazi.
Zakaj je v fizioterapiji za celostno zdravljenje pomembna kinezioterapija ?
Pogosta posledica ”hitre” fizioterapije je torej tudi ”nevarna” past odvračanja pacienta od smiselne kinezioterapije v času prisotnosti bolečine.
Kinezioterapija pomeni specializacijo vaj za primernost uporabe v različnih fazah rehabilitacije. To pomeni, da dober strokovnjak kinezioterapije zna prilagoditi vaje za akutno bolečinsko fazo pacienta. To je ključno predvsem ker mišična aktivacija deluje analgezično in razbremenjuje sklepne površine pacienta.
Upad mišične funkcije je vodilni problem ortopedske bolečine, saj dodatno oslabi področje prizadeto z bolečino. Obremenitev na kvadratni centimeter pasivne sklepne strukture kamor uvrščamo hrustanec in vezi pa je posledično mnogokrat večja.
S kinezioterapijo ”prebijemo” značilni negativni bolečinski cikel, ko pacient zaradi bolečine mišično popolnoma miruje, posledično pa se bolečina poveča saj mišična oslabelost postane glavni faktor preobremenjevanja istega sklepa.
Gre za pogost in nevaren pojav, ki lahko ob napačni rehabilitaciji povsem ne nevarno bolečino npr. v ledveni hrbtenici, stopnjuje do resne ortopedske okvare, ki se rešuje nato operativno.
Kaj je pri izvajanju kinezioterapije pomembno ?
Moramo se zavedati, da s kinezioterapijo, ki jo izvajamo ob prisotnosti bolečine v aktivni akutni fazi, ne smemo pretiravati. Izvajana mora biti pod nadzorom specialista fizioterapije in izredno dobro načrtovana, saj je v tem obdobju obremenilna toleranca sklepa nižja.
Ponovno se je potrebno dotakniti tudi samega fenomena bolečine kot oblike simptoma. Pacient ima lahko prisotne bolečine, ki niso povezane z dejansko ortopedsko okvaro, v tem primeru ni smiselno odlašati s kinezioterapijo, saj lahko pretirano mirovanje vodi v dejanske probleme in poslabšanje fizičnega stanja.
Naročite se na specialistično fizioterapijo
Kaj je parcialna (akutna) rehabilitacija in kako je postala dominantna prevladujoča oblika, ki se napačno dojema kot pravilna metoda zdravljenja ?
V Medicofit kliniki smo od leta 2021 dalje, ko smo sprejeli prvega pacienta opozarjali na problem parcialne rehabilitacije. Dejansko se naši pacienti delijo v dve enakomerni skupini. Prva skupina so pacienti, ki strokovnjaka za fizioterapijo obiskujejo prvič.
Druga skupina so pacienti, ki nas obiskujejo zaradi neuspešne rehabilitacije. Problem je evidenten in povezan predvsem s parcialno rehabilitacijo.
O parcialni rehabilitaciji govorimo, kadar se pacientu izključno odpravi bolečina. Torej kriterij uspeha za ”hitro” fizioterapijo je zmanjšana bolečina, ki pa ne pomeni končane rehabilitacije temveč uspešno končano prvo fazo, ki se nadaljuje s prehodom pacienta na kombiniran režim kinezioterapije in ambulante terapije.
Po parcialni rehabilitaciji bo imel pacient lahko v popolnost odpravljeno bolečino, ostal pa bo obsežen funkcionalni deficit, ki ima lahko več stopenj prizadetosti.
V praksi tega vidimo zares veliko. Sama parcialna rehabilitacija se zgodi predvsem, ker zdravstveno osebje pacientom ”proda” zgodbo, da je njihovo zdravljenje uspešno zaključeno.
Generalno gledano je parcialna rehabilitacija torej uspešno opravljena protibolečinska obravnava v okviru fizioterapije, brez izvedene ustrezne kinezioterapevtske progresije, s katero bi pacienti pridobili nazaj sklepno gibljivost, mišično moč, mišične simetrije, ligamentarno-sklepno stabilnost, preventivno odpornost in polno funkcionalnost.
Parcialna rehabilitacija ni napačna metoda zdravljenja, gre za solidno metodo fizioterapije s katero zmanjšamo bolečino in pripravimo pacienta za kinezioterapijo.
Problematično je sistematično zavajanje pacientov, ki mislijo, da je njihova težava odpravljena, ker bolečine ni več, v resnici pa ima prisotne številne funkcinalne deficite, ki v bolj ali manj kratkem času vodijo do ponovnih simptomov.
V kolikor ima pacient prisotno neustrezno mišično aktivacijo, zmanjšano mišično jakost, nepopolno sklepno mobilnost in nizko obremenilno toleranco vezivnega tkiva, lahko z dobro gotovostjo napovemo, da bo prihajalo do preobremenitev že pri osnovnih življenjskih aktivnostih in posledično do novih poškodb oz. patoloških stanj.
Kaj je najpogostejša napaka pacientov s katero se srečate vi pri diagnostičnih terapijah v Medicofit kliniki ?
Glavna težava s katero se srečamo, ki pa v resnici ni napaka pacientov, so težave, do katerih pride zaradi prenizke informiranosti pacientov o njihovem, zdravstvenem stanju in o dejanskih potrebah rehabilitacije.
V praksi velikokrat vidimo, da se pacienti spustijo tudi v operativna zdravljenja brez, da se predhodno pozanimajo o potrebnih korakih predoperativne priprave, morebitnih posledicah in predvsem o tem kako poteka postoperativna rehabilitacija in tudi koliko časa ta rehabilitacija traja.
Te informacije bi jim morali posredovati zdravstveni delavci, vendar pogosto vidimo, da se to ne zgodi, pacienti so tako po končanem operativnem posegu bolj ali manj prepuščeni sami sebi.
Posledično pacienti delajo napake, za katere nebi bilo potrebno, da se zgodijo. Ujamejo se lahko v mrežo splošne fizioterapije s ”hitro” fizioterapijo, v različne oblike alternativnih terapij ali pa predolgo časa ostanejo neaktivni in mirujejo.
Diagnostično terapijo smo razvili zaradi kompleksnosti evalvacije pacienta ob prvem obisku, saj so sama stanja s katerimi nas obiskujejo pacienti danes abnormalno raznolika. To v praksi pomeni, da nas lahko obiščejo 4 pacienti z enako poškodbo ligamentov v kolenu ali obrabo kolena z naslednjo anamnezo:
- Pacient A je 3 mesece čakal na napotnico fizioterapije.
- Pacient B je izvajal različne masaže, manipulacije in druge oblike alternativnega zdravljenja.
- Pacient C je imel splošno torej ”hitro” fizioterapijo (parcialno rehabilitacijo), ki se je končala pred več meseci.
- Pacient D je samostojno izvajal terapijo po napotkih socialnih omrežji in internetnih strani.
Čeprav imajo pacienti enako patološko stanje, imajo izrazito različne zaplete, kar pomeni, da vsak potrebuje prilagoditev specialistične fizioterapije.
Zgoraj opisan primer je na žalost danes pogost, zato je bila potrebna rešitev v obliki diagnostične terapije, ki vključuje napredno fizioterapevtsko diagnostiko za pripravo ustreznega plana rehabilitacije.
Pacientom svetujemo, da zgornjih 4 napak ne izvajajo. Prioritetno naj obiščejo specialiste fizioterapije in drugo mnenje iščejo predvsem pri dobrih poznavalcih področja.
Vsak fizioterapevt ni specialist fizioterapije in vsak ortoped ni dober poznavalec posameznega sklepa. Evidenten problem je družinska ambulanta, kjer se pacientom svetuje metode, ki že več desetletji niso ustrezen napotek npr. popolno mirovanje.
Kako nevarna je v resnici predolga čakalna doba za ortopedska stanja ?
Dolga čakalna doba je sploh za ortopedska stanja lahko precej nevarna, saj ima predolgo čakanje trajne posledice v smislu gibalne oviranosti oz. izrazitega upada funkcije, kar se tiče poškodovanega segmenta.
Akutne bolečine, v kolikor se jih ne obravnava pravočasno, postajajo kronične, kronične bolečine pa imajo negativne učinke na kvaliteto življenja pacientov.
Druga posledica pa je povsem anatomska in sicer, da lahko sklepi po poškodbah, postanejo precej togi, gibljivost in mišična moč postaneta drastično zmanjšana. V klinični praksi opazimo tudi primere, ko ima pacient manj kot 15% predpisane mišične moči za določen sklep.
Rehabilitacija posledično zahteva veliko več časa, da dosežemo normalno funkcije, včasih pa to sploh ni več mogoče, zato je zgodnja obravnava resnično pomembna.
Naročite se na specialistično fizioterapijo
Kakšni so pravilni kriteriji zdravljenja sodobne fizioterapije?
Glavni kriteriji sodobne fizioterapije mora biti z vseh strani opredeljen predvsem z vidika funkcije. Le tako lahko govorimo kvalitetno zaključeni rehabilitaciji, s katero bo imel pacient dolgotrajnejše učinke.
Pacient mora torej doseči določene funkcionalne norme. Literatura, klinične raziskave in uspešne prakse rehabilitacije dajejo veliko napotkov koliko naj bi znašali normativni standardi mišične moči brez prisotnosti bolečine za različna patološka stanja.
Kakšni so cilji celostnega zdravljenja v primeru s splošno fizioterapijo, ki zdravi le simptome ?
Naši cilji niso zgolj odpravljanje simptomov oz. primarne bolečine, ampak doseganje funkcionalnih standardov, ki so prilagojeni za posameznega pacienta glede na patološko stanje.
Naš cilje je polna rehabilitacije funkcije pacienta, kar vključuje tudi targetiranje preostalih prisotnih dejavnikov tveganja na sosednjih sklepih, ki bi lahko pripeljali do ponovne poškodbe oz. bolečine.i
Poglobljen odgovor najdete v članku: Glavne razlike med splošno in specialistično fizioterapijo: Katero izbrati ?
Celostno zdravljenje je težje vendar trajnejše, zakaj ?
Zdravljenje je težje, ker deluje daljše izključno na prvi pogled. Potrebno je razumeti, da v kolikor imajo pacienti določeno težavo že več let, njihovo zdravljenje dejansko že poteka celotno obdobje od prvega pojava bolečin oz. poškodbe. Številni pacienti tako svojo težavo v resnici zdravijo že zelo dolgo.
V tem primeru gre za bolj ali manj uspešne epizode fizioterapij in drugih oblik akutnega zdravljenja in ciklično ponavljanje težav enakega izvora, saj je bila vedno izvajana parcialna rehabilitacije brez načrtovanja celostne obravnave do povrnitve polne gibalne funkcije.
Pristop celostnega fizioterapevtskega zdravljenja Medicofit klinike je v resnici krajši in pacientu omogoča optimizirano zdravljenje s specialistično fizioterapijo že ob njegovem prvem poizkusu zdravljenja.
Gre za metodično načrtovano rehabilitacijo, ki se prične z diagnostično terapijo in vključuje odpravljanje bolečine, pospeševanje celjenja in kinezioterapijo za povrnitev polne funkcije.
Pacient lahko po uspešnem zdravljenju nadaljuje z dolgoročnim programom preventivne individualne kinezioterapije, kar je smiselno za kompleksne poškodbe in progresivne sklepne bolezni.
Pri fizioterapiji za celostno zdravljenje poškodb in obolenj gre torej za stališče, da zdravljenja, ki bi imel le kratkotrajne hitre učinke pacientu ne bomo obljubljali oz. ga izvajali saj ne gre za pravilen pristop fizioterapije.
Pacient tekom celostnega zdravljenja prejme ogromno informacij o svojem patološkem stanju, saj želimo, da vsak pacient sam res zelo dobro razume, kaj in zakaj se z njim dogaja.
Vsak pacient prejme kvalitetno individualno edukacijo, da bo lažje razumel zagone simptomov in zakaj te težave ima, hkrati pa bomo tekom celostnega zdravljenja odpravil dejavnike tveganja, ki predstavljajo možnost dolgoročnih okvar.
Pacienti, ki zaključijo predpisano fizioterapijo za celostno zdravljenje poškodb in obolenj imajo mnogo boljšo končno funkcionalnost poškodovanega segmenta in kasneje celotnega telesa.
Vizija ekipe Medicofit klinike je pacientom povrniti svobodno in kvalitetno življenje skozi pravilno vodeno rehabilitacijo za povečanje obremenilne sposobnosti poškodovanih in tudi nepoškodovanih tkiv saj je tak način edini, ki bo dolgoročno zagotovil dober izid zdravljenja, lažje udejstvovanje v športu in izvajanje vsakodnevnih aktivnosti ter kasneje tudi boljšo kvaliteto življenja.