Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se zjutraj zbudili s togim in bolečim vratom, ki vam je onemogočal prosto gibanje? Ali pa ste po dolgem dnevu sedenja za računalnikom začutili neprijetno napetost v vratu, ki kar noče popustiti?
Morda gre za vnetje vratnih mišic, pogosto težavo sodobnega načina življenja, ki prizadene tako tiste, kiveliko časa presedijo, kot tiste, ki so redno fizično aktivni. Ob bolečini v vratu so vidne spremembe v delovanju mišic, saj vnetje posredno vpliva tudi na motorični nadzor, moč, vzdržljivost in vzorec aktivacije. Da bi se prepričali, katere strukture so prizadete, je pomembno poznati mišice v vratnem predelu in njihovo funkcijo.
Zanimivost! Ali ste vedeli, kakšna je razširjenost bolečine v vratu, zaradi vnetja vratnih mišic? Znanstvena študija leta 2019 je potrdila, da vnetje vratnih mišic prizadene približno 27 od tisoč ljudi.
Kaj povzroča vnetje vratnih mišic in kako težavo učinkovito odpravimo? Preberite, kako si lahko pomagate sami in kdaj je čas za obisk fizioterapevta!
Vrat zaradi številnih struktur predstavlja kompleksno anatomsko področje. Sestavljajo ga kosti, mišice, živci, žile, vezi in medvretenčni diski. Ima zelo pomembno funkcijo, saj povezujeglavo s preostankom telesa ter omogoča gibanje in stabilizacijo.
Kosti in sklepi
Vratno hrbtenico sestavlja 7 vratnih vretenc (C1 – C7), pri čemer prvi dve vretenci (C1 in C2) omogočata širok razpon gibanja in hkrati nudita podporo glavi. Med vretenci najdemo medvretenčne diske, ki služijo kot blažilci mehanskih sil. Dve zaporedni vretenci sestavljata tako imenovan gibalni segment hrbtenice.
Mišice vratu
Vratne mišice primarno delimo glede na njihovo lokacijo. V splošnem jih razdelimo na sprednjo (anteriorno) in hrbtenično (posteriorno) vratno regijo.
V sprednjem delu ležijo površinske mišice (npr. mišica obračalka glave oz. sternocleidomastoideus), kot tudi suprahioidnein infrahioidne mišice. Pomembno vlogo imajo tudi obvretenčne mišice, katere delimo na sprednje, stranske in zadajšnje. Med sprednje sodijo globoke upogibalke vratu (npr. mišice longus capitis in longus colli), stranske (npr. mišice scaleni) in zadajšnje (npr. mišice splenius capitis in splenius cervicis).
Živci in krvne žile
V vratnem predelu in njegovi okolici potekajo pomembne živčne poti, kot je cervikalni pleksus in brahialni pleksus. Prav tako skozi vrat potekata ključni krvni žili (karotidna arterija in jugularna vena), ki oskrbujeta možgane s krvjo.
Anatomija vratu je kompleksna, zato lahko že manjša neravnovesja ali poškodbe povzročijo bolečine, vnetje mišic in omejeno gibljivost!
Najpogostejši vzroki
Najpogostejši vzroki nastanka vnetja vratnih mišic so dolgotrajna slaba ali prisilna drža, fizična preobremenitev (nepravilno dviganje težkih bremen), pretekle poškodbe vratu (padci ali udarci), stres in psihični dejavniki (kronični stres, anksioznost in čustvena napetost), pomanjkanje gibanja (sedentarnost) ter degenerativne (npr. osteoartritis) ali vnetne bolezni (virusne ali bakterijske okužbe).
Ključ do preprečevanja vnetja vratnih mišic je prepoznavanje teh vzrokov in prilagajanje življenjskega sloga!
Dejavniki tveganja
Vnetje vratnih mišic in posledično bolečine v vratu pogosto postanejo kronična težava. Za preprečevanje dolgotrajnejših težav in uspešno spopadanje z že obstoječimi simptomi je pomembno poznavanje dejavnikov tveganja.
Med najpogostejše dejavnike tveganja uvrščamo:
pomanjkanje telesne dejavnosti (oslabi vratne mišice, kar poveča možnost vnetja),
veliko časa preživetega pred računalnikom (prisilna drža),
stres (stres lahko neposredno vpliva na napetost mišic),
anksioznost,
slaba kakovost spanja,
socialna izolacija,
spol (pri ženskah se vnetje vratnih mišic pojavlja pogosteje),
poklic (delo v prisilnih držah),
duševne motnje (med osebami s katero koli vrsto duševnih motenj je razširjenost kroničnih bolečin v vratu več kot dvakrat večja kot pri osebah brez duševnih motenj) in
prekomerno uživanje alkohola.
Z zmanjšanjem dejavnikov tveganja in ustrezno preventivo lahko zmanjšamo verjetnost za pojav vnetja vratnih mišic in spremljajočih simptomov ter ohranjamo zdravo in gibljivo vratno hrbtenico!
Pogosti simptomi
Vnetje vratnih mišic se kaže z različnimi simptomi, ki segajo od blagega nelagodja do močnih in vztrajajočih bolečin ter omejene gibljivosti.
Med pogoste simptome spadajo:
bolečine v vratnem predelu (bolečina je lahko topa, pekoča ali ostra in se lahko širi v roko, glavo ali hrbet),
omejen obseg gibljivosti vratu (najpogostejše so težave pri obračanju glave),
mišična napetost (prisotnost povečane mišične napetosti in občutek togosti),
glavoboli ali vrtoglavica (cervikogeni glavobol ter občasna omotica, če so prizadeti tudi živci ali krvni obtok) in
občutljivost območja (povečana občutljivost na dotik oziroma pritisk).
Če simptomi vztrajajo dlje ali se čez čas poslabšajo, je priporočljivo obiskati specialista.
Diagnosticiranje vnetja vratnih mišic je lahko kompleksnejše kot se zdi. Zelo pomembna je podrobna anamneza, iz katere pridobimo ključne informacije o težavi. V skladu s pridobljenimi informacijami sledi še dobro zasnovan klinični pregled. V klinični pregled vključimo izražanje simptomov med funkcijo, katere nadalje diferenciramo glede na to ali gre za težavo v zgornji, srednji ali spodnji vratni hrbtenici.
Nato izmerimo še obseg gibljivosti in izvedeno še aktivne gibe pri katerih ocenimo morebitno izražanje simptomov. V primeru izžarevanja bolečine v glavo, hrbet ali roko naredimo tudi nevrološki pregled. Ta vključuje oceno občutka za dotik, mišične zmogljivosti in refleksov.
Po potrebi izvedemo še specialne ortopedske teste, pri katerih za vrednotenje mišične funkcije uporabljamo test vzdržljivosti fleksije vratu, za senzomotorične funkcije – sledenje s pogledom in v primeru suma na radikulopatijo – Spurling test.
V primeru dodatnih nejasnosti se lahko poslužimo tudi slikovne diagnostike. Kadar sumimo na resnejšo poškodbo mehkih tkiv uporabimo MR (prikaz mehkih tkiv, živcev in morebitnih težav s hrbtenjačo).
Cilj diagnoze je ugotoviti vzrok bolečine in izključiti resnejša stanja, kot so poškodbe hrbtenice, hernija diska ali nevrološke bolezni.
Zdravljenje
Zdravljenje vnetja vratnih mišic je konzervativno. Osebe, ki trpijo za simptomi vnetja se morajo zavedati pomena zgodnje rehabilitacije. V sklopu zdravljenja ima najpomembnejšo vlogo primerna telesna vadba. Program vadbe pa vključuje vaje za izboljšanje motoričnega nadzora kot tudi splošno krepitev vratnih mišic. Pri vnetju vratnih mišic je potreben biopsihosocialni pristop.
Akutna faza je namenjena zmanjšanju bolečine, vnetja in mišične napetosti, zato so priporočene terapije, ki ne povzročajo še dodatnega draženja. Med njimi so Wintecare TECAR terapija za globoko segrevanje tkiv in zmanjševanje bolečine ter specialne manualne tehnike za sprostitev prekomerno napetih mišičnih snopov. Za zmanjšanje vnetja in pospešitev regeneracijskih postopkov se svetuje tudi Summus laserska terapija.
Primerna vadba in obremenitev mišic sta ključni za dolgoročen nadzor nad simptomi vnetja vratnih mišic. Pri tem ima pomembno vlogo izbira primernih vaj glede na stanje posameznika – da ne poslabšajo simptomov, da so ciljno usmerjene in, da so razumljive pacientu. Večinoma je največji poudarek na globokih upogibalkah vratu, kjer iz statičnih vaj prehajamo v dinamične in jih izvajamo v različnih položajih.
Kljub temu, da je težava primarno na področju vratne hrbtenice, je pomembna tudi splošna krepitev mišic ramenskega obroča. Namreč, poleg prekomerne napetosti vratnih mišic je pogosto opazna šibkost mišic ramena. Pri celostnem obravnavanju stanje je, zaradi neposredne funkcijske povezave med lopatico, prsno in vratno hrbtenico pomembna tudi krepitev mišičnih skupin, ki vplivajo na gibanje lopatice.
Če povzamemo, je primarna vloga vadbene terapije aktivno razgibavanje vratne hrbtenice, krepitev mišic ramenskega sklepa in izboljšanje medmišične koordinacije celotnega področja med vratom, lopatico in ramenom.
Priporočljivo je tudi redno izvajanje aerobne vadbe, saj ima pozitivne učinke na splošno telesno zdravje in počutje. V končni fazi rehabilitacije se kot dodatek spodbuja izvajanje senzomotoričnega treninga vratu in treninga kinestezije (aktivna repozicija vratu ali risanje vzorcev z uporabo laserja).
Post rehabilitacija je ključna za popolno okrevanje in preprečevanje ponovnih težav. Cilj je ohraniti moč in gibljivost, osvojiti primerno telesno držo in izvesti ergonomske prilagoditve v delovnem in bivalnem okolju.
Kako si lahko sami pomagate?
Za uvodno umirjanje simptomov vnetja vratnih mišic lahko veliko naredite tudi sami. Obstaja kar nekaj ukrepov, ki jih lahko izvedete v domačem okolju. Prvi in najpomembnejši ukrep je nežno raztezanje in razgibavanje vratu in mišic lopatice. To lahko pripomore k zmanjšanju napetosti in posledično zmanjšanju bolečine. Priporočajo se tudi aerobne aktivnosti, kot so kolesarjenje, plavanje in hoje.
Začasno olajšanje lahko dosežete tudi ssamomasažo. Lahko jo izvedete v položaju sede ali leže na hrbtu, pri čemer lahko kot pripomoček uporabite teniško žogico ali valjček. Najpogosteje boste naleteli na povečano mišično napetost na področju mišice trapezius, torej, med ramenom in vratom.
Ob pojavu močne bolečine lahko k zmanjšanju simptomov pripomore tudi grelna terapija. Uporaba toplote na področju vratu oziroma bolečih mišic pripomore k povečani cirkulaciji krvi, kar posledično povzroči začasno olajšanje. Področje kože ustrezno zavarujte z uporabo majhne brisače, toplotni učinek pa uporabljajte največ 15 ali 20 minut.
V nekaterih primerih pomagajo še relaksacijske tehnike, kot je globoko dihanje ali meditacija, saj zmanjšujejo stres in mišično napetost.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Pri vnetju vratnih mišic je z ustreznim celostnim zdravljenjem in sledenju programa rehabilitacije prognozaugodna.
Trajanje rehabilitacije je odvisno od mnogih dejavnikov. V blagih primerih vnetja vratnih mišic pride do izboljšanja v nekaj dneh, celostna rehabilitacija pa traja nekaj tednov, pri zmerni obliki vnetja traja okrevanje 2 do 6 tednov, pri kroničnih težavah pa lahko rehabilitacijatraja tudi nekaj mesecev.
V kliniki Medicofit vam pomagamo odpraviti bolečine in se vrniti k gibanju brez omejitev. Zaupajte strokovnjakom – vaše zdravje je naša skrb!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Cohen, S. P. in Hooten, W. M. (2017). Advances in the diagnosis and management of neck pain. BMJ, 358, j3221. https://doi.org/10.1136/bmj.j3221
Kazeminasab, S., Nejadghaderi, S. A., Amiri, P., Pourfathi, H., Araj-Khodaei, M., Sullman, M. J. M., Kolahi, A.-A. in Safiri, S. (2022). Neck pain: global epidemiology, trends and risk factors. BMC Musculoskeletal Disorders, 23(1), 26. https://doi.org/10.1186/s12891-021-04957-4
