Hallux valgus je znan tudi kot lateralno (navzven) ukrivljen palec na nogi, pri čemer gre za eno najpogostejših deformacij stopala, ki prizadene mnogo ljudi po celem svetu. Je stanje, pri katerem se palec pomakne proti drugim prstom, kar lahko neposredno povzroča velike bolečine, pojavi se oteklina in težave pri hoji. Večinoma se pojavlja obojestransko in izrazito bolj pri ženskah (1:10).
Kaj pa sploh sestavlja palec na nogi? Sestavljajo ga prva metatarzalna kost, proksimalna falanga prsta in distalna falanga prsta. Prav tako dve sezamoidni kosti tvorita metatarzofalangealni sklep.
Kaj sestavlja metatarzofalangealni sklep palca?Sestavljajo ga trije manjši sklepi:
Tarzometatarzalni sklep (med medialno klinasto kostjo in prvo metatarzalno kostjo),
Metatarzofalangealni sklep (med prvo metatarzalno kostjo in prvo proksimalno falango) in
Interfalangealni sklep (nahaja se med dvema falangama).
Čeprav so razni kirurški posegi zelo indicirani pri tej deformaciji in pri hujših napredovalih primerih, lahko pravilno izbrane vaje igrajo ključno vlogo pri preprečevanju poslabšanja deformacije, lajšanju bolečine in tegob ter izboljšanju splošne funkcionalnosti stopala.
Članek bo govoril in raziskal pomen redne vadbe za hallux valgus, predstavil najbolj učinkovite vaje in njihovo izvedbo in podal praktične nasvete za omenjeno stanje. Moramo se zavedati, da ne glede na to, ali ste v začetnih fazah deformacije ali se že ukvarjate z načini za obvladovanje njenih simptomov, vam bodo te vaje pomagale pri krepitvi ključnih stopalnih mišic in izboljšanju vaše kakovosti življenja!
Vzrok za nastanek, dejavniki tveganja in tipični simptomi
Vzroki za nastanek hallux valgusa naj bi bili povezani z anatomskimi posebnostmi stopala (prisotnost ploskega stopala ali ohlapnost okoliškega vezivnega tkiva), lahko pa so tudi genetsko pogojeni. Prav tako je hallux valgus povezan z raznimi zunanjimi dejavniki, kot so neprimerna obutev – nošnja visokih pet ali ozka obuvala.
Zavedamo se, da je stanje zapleteno, vendar poznamo mnogo dejavnikov tveganja, ki dokazano povečajo dovzetnost za to stanje:
Spol (pogosteje pri ženskah),
Neprimerna obutev,
Že prirojena deformacija stopala,
Anatomski dejavniki (npr. dolga prva metatarzalna kost ali zaobljen sklep),
Poznamo tudi različne znake in simptome, po katerih lahko sklepamo ali prepoznamo deformacijo hallux valgus:
Bolečina,
Občutljivost predela,
Sprememba kože (koža postane trda, topla in pojavi se rdečina),
Vidna deformacija,
Težave pri hoji,
Težave pri stopanju na zunanji del stopala,
Šibkost okoliških mišic (predvsem odmikalk prstov) in
Skrajšanje mišice flexor hallucis brevis.
Primerne vaje
Pomembna je krepitev stopalnih mišic, predvsem intrizičnih (abductor hallucis, adductor hallucis in flexor hallucis brevis) in ekstrizičnih (tibialis posterior in fibularis longus). Redna vadba poskrbi za izboljšanje gibljivosti sklepa, okrepi mišice okoli palca in zmanjša nelagodje, ki je povezano s hallux valgusom.
1. Raztezanje palca
Cilj vaje je, da se ohranja gibljivost palca in zmanjša napetost v tem področju.
Pacientu razložimo, naj se usede na stol in stopalo položi na koleno druge noge. Nato naj nežno prime palec z roko in ga potisne v vse smeri (navzgor, navzdol in vstran). Vsak položaj naj zadrži 15 – 20 sekund in ponovi 5 – 10 x na vsaki nogi, 3 serije.
2. Raztezanje mišic stopalnega loka
Vaja se osredotoča na lajšanje napetosti v stopalnem loku.
Pacient naj postavi svoje stopalo na masažno žogico ali valjček. Nato naj počasi valja stopalo v smeri naprej in nazaj. Vajo lahko izvaja 2 – 3 minute na vsaki nogi.
3. Pobiranje predmetov s prsti na nogi
Pri tej vaji krepimo mišice stopala in prispevamo k izboljšanju koordinacije gibanja.
Najprej terapevt po tleh namesti razne majhne predmete (npr. papirčki, svinčniki, kocke itd.). Navodilo pacientu je, da naj skuša s prsti pobrati predmete in jih prenesti v posodo zraven. Vajo izvajamo dokler pacient ne pobere vseh predmetov, nato pa jo še 2 x ponovimo.
4. Krepitev mišic s pomočjo elastike
Vaja se osredotoča na krepitev mišic okoli palca in preprečuje napredovanje deformacije.
Elastiko si pacient ovije okrog palca na nogi in rahlo poteguje vstran, stran od ostalih prstov. Palec premikamo proti elastičnem traku, da ustvarimo upor. Ponovimo 10 x na vsaki nogi in izvedemo 3 serije.
5. Dvigi na prste na stopnici
Z dvigovanjem pete krepimo plantarne upogibalke, ki so pogosto napete. Tako jih lahko ekscentrično raztegnemo, podaljšamo in sprostimo.
Navodilo pacientu je, da se postavi na rob stopnice in se počasi dviguje na prste in spušča dol. Da vajo nekoliko otežimo lahko damo pacientu v roke utež. Vajo naj izvede 12 x in ponovi v 3 serijah.
6. Vaja za krepitev tibialis posteriorja
Vaja skrbi za krepitev lokalnega stabilizatorja, ki izometrično stabilizira medialni lok pod obremenitvijo. Prav tako je tudi globalni stabilizator, saj se upira prekomerni pronaciji stopala.
Pacient sedi s kolenom pokrčenim približno 90 stopinj, elastika je nameščena okrog zgornjega dela stopala in pritrjena na mizo na zunanji strani. Pacient naj si z rokama stabilizira koleno, da ne obrača cele noge. Nato naj izvaja rotacijo navznoter.
Z redno vadbo lahko pomembno vplivate na stanje svojega stopala in preprečite poslabšanje hallux valgusa!
Zakaj je potrebna fizioterapevtska rehabilitacija?
Fizioterapevtska rehabilitacija je ključna pri ponovnem zagotavljanju funkcije stopala v vsakodnevnem življenju.O načinu zdravljenja se odločimo na podlagi subjektivne ocene pacienta o težavnosti in objektivne ocene fizioterapevta ali zdravnika na podlagi stopnje deformacije. Pri blažjih deformacijah se lahko stanje popravi s pomočjo primernega rehabilitacijskega programa, bolj kot pacienta moti ukrivljenost palca in večji kot so koti deformacije, bolj je smiselno kirurško zdravljenje (osteotomija členka prsta ali stopalnice, poprava osi prsta in učvrstitev predela z vijaki ali ploščicami). Sledi imobilizacija s posebnim čevljem, ki traja 6 tednov.
Zanimivost! Ali ste vedeli, da obstaja kar 131 različnih kirurških tehnik za korekcijo hallux valgusa!
Diagnostična terapija temelji na dobri anamnezi, podrobnem kliničnem pregledu, ki obsega inspekcijo in natančno opazovanje predela. Prav tako se poslužujemo slikovne diagnostike, predvsem RTG za posnetke stopala stoje (v AP projekciji, stranski in polstranski). Zatem izmerimo tudi kote deformacije vidne na RTG posnetkih, kjer se nato določi stopnja odklona palca. Začne se že z instrumentalno protibolečinsko fizioterapijo za stimulacijo celjenja s sodobnimi tehnologijami. Nato se strokovni kader med seboj posvetuje in skupaj izdela individualni načrt zdravljenja, ki je prilagojen na vsakega posameznika.
Sledeča faza pa se ukvarja z lajšanjem in obvladovanjem simptomov s pomočjo Tecar protibolečinske terapije in Sixtus ultrazvočne krioterapije. Lahko se namesti tudi kineziotaping na oteklem predelu in izvaja razne tehnike manualne in mehkotkivne obravnave. S sklepno mobilizacijo lahko v primarnih fazah ohranjamo gibljivost predela. Začne se že z uvajanjem osnovnih krepilnih in proprioceptivnih vaj.
Kinezioterapevti so usmerjeni k naprednim kineziološkim vajam za sklepno stabilizacijo in mišično – vezivno moč. Prav tako skrbijo za korekcijo gibalnih vzorcev in pomagajo odpraviti težave pri hoji. Spodbuja se tudi trening ravnotežja in kineziološke vaje za mišično koordinacijo.
Zadnja faza post rehabilitacije skrbi za dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti prizadetih sklepov, preventivno moč in management kroničnih stanj. Prav tako je izobraževanje bolnikov pomemben del rehabilitacije, saj z njim strokovnjaki sporočajo bistvene informacije. Študije dokazujejo, da izboljšuje bolnikovo samoučinkovitost in veščine samoupravljanja ter dokazano pozitivno vpliva na klinične rezultate, kot sta bolečina in funkcija.
Hallux valgus lahko z redno vadbo pod nadzorom strokovnjakov v Kliniki Medicofit, ustrezno obutvijo in skrbjo učinkovito omilite. Z doslednostjo lahko izboljšate zdravje stopal in kakovost življenja!
Hurn, S. E., Matthews, B. G., Munteanu, S. E. in Menz, H. B. (2022). Effectiveness of Nonsurgical Interventions for Hallux Valgus: A Systematic Review and Meta-Analysis. Arthritis Care & Research, 74(10), 1676–1688. https://doi.org/10.1002/acr.24603
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Kim, M.-H., Yi, C.-H., Weon, J.-H., Cynn, H.-S., Jung, D.-Y. in Kwon, O.-Y. (2015). Effect of toe-spread-out exercise on hallux valgus angle and cross-sectional area of abductor hallucis muscle in subjects with hallux valgus. Journal of Physical Therapy Science, 27(4), 1019–1022. https://doi.org/10.1589/jpts.27.1019
Mortka, K. in Lisiński, P. (2015). Hallux valgus—a case for a physiotherapist or only for a surgeon? Literature review. Journal of Physical Therapy Science, 27(10), 3303–3307. https://doi.org/10.1589/jpts.27.3303
