Bolečine v rami so pogosta indikacija za obisk osebnega zdravnika ali fizioterapevta po vsem svetu. Po ocenah se bolečina v rami pojavlja pri več kot tretjini populacije, pri čemer je osnovna etiologija pogosto prav utesnitveni sindrom.
Utesnitveni sindromrame (impingement) se najpogosteje pojavlja pri posameznikih, ki se ukvarjajo s športi ali dejavnostmi, ki zahtevajo ponavljajoče se dejavnosti nad glavo, med drugim pri rokometu, odbojki, plavanju, mizarjih, slikarjih in frizerjih.
Ali ste vedeli, da utesnitveni sindrom rame predstavlja do 65 % vseh primerov bolečin v rami? Bolečina v rami ni le pogosta, temveč je pogosto tudi kronična, saj več kot polovica pacientov po treh letih poroča o vztrajnih simptomih.
Najpogosteje se pojavi utesnitev tetive supraspinatusa, subakromialne burze ali tetive dolge glave bicepsa, kar lahko vodi v vnetje in še dodatno zoženje prostora pod akromionom. Če utesnitveni sindrom ni ustrezno obravnavan s strani fizioterapevta, lahko dolgoročno vodi do raztrganja tetiv.
Neprijetnim zapletom in kronifikaciji bolečine se lahko izognete s specialno fizioterapevtsko rehabilitacijo, ki vam jo omogočamo v kliniki Medicofit.
Pri določenih gibih v ramenskem sklepu, predvsem abdukciji rame, fleksiji naprej in notranji rotaciji normalno gibanje ramenskega obroča povzroči zoženje subakromialnega prostora.
Ta subakromialni prostor, ki je običajno širok od 1,0 do 1,5 cm, se dodatno zoži s premikanjem glavice nadlahtnice navzgor, kar ji omogoča, da se približa spodnjemu robu akromiona. Pri utesnitvi se pojavi bolečina, ker glava nadlahtnice pritiska na rotatorno manšeto ali subakromialno burzo, ki ležita v tem ozkem prostoru. Subarkomialna burza se lahko zaradi draženja vname – govorimo o burzitisu rame.
Kadar je vzrok za utesnitev rotatorna manšeta (najpogosteje), se utesnitveni sindrom rame deli na 3 stopnje:
Stopnja 1 običajno prizadene bolnike, mlajše od 25 let. Zanjo so značilni akutno vnetje, edem in mikro-poškodbe v rotatorni manšeti. Ta stopnja je dobro reverzibilna s specialnim fizioterapevtskim zdravljenjem.
Stopnja 2 običajno prizadene bolnike, stare od 25 do 40 let, in je nadaljevanje stopnje 1. Tetiva rotatorne manšete napreduje v fibrozo in tendinitis, ki se običajno že slabe odziva na konservativno zdravljenje oz. zahteva dolgotrajnejše zdravljenje.
Stopnja 3 običajno prizadene bolnike, starejše od 40 let. Z napredovanjem tega stanja lahko pride do popolne prekinitve tetive rotatorne manšete in do degenerativnih sprememb. Na tej točki je pogosto potrebna artroskopija rame za popravilo rotatorne manšete.
Povečane sile in ponavljajoči se gibi nad glavo lahko povzročijo spremembe v distalnem delu tetiv rotatorne manšete, ki so zaradi slabe prekrvavitve, bolj dovzetne za rupturo. Pacienti, ki se za fizioterapevtsko zdravljenje ne odločijo pravočasno, pogosteje potrebuje operativni poseg.
Glavni simptom utesnitvenega sindroma rame je bolečina v rami, ki se pojavi, ko oseba dvigne roke nad glavo ali se iztegne nazaj.
Bolečina je lahko locirana globoko v rami, na samem vrhu rame ali ob zunanji strani nadlahtnice. Bolečina se pogosto pojavi ponoči ali ko oseba leži na prizadeti rami.
Zaradi bolečine in vnetja lahko pride do omejitve gibljivosti v sklepu. Bolniki pogosto težko dvignejo roko ali jo premikajo v določenih smereh.
Zaradi omejene gibljivosti lahko mišice okoli ramena močno oslabijo. To lahko vodi v težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, ki zahtevajo uporabo ramenskega sklepa, kot je dvigovanje težkih predmetov ali izvajanje določenih gibov.
Športniki se pritožujejo zaradi togosti rame in težkega ali dolgotrajnega ogrevanja. Pri športnikih se bolečina običajno pojavi, ko postavijo roko za sebe, da bi se pripravili na met, ali ko začnejo premikati roko naprej, da bi začeli metati. Športniki, ki servirajo – kot pri tenisu in odbojki -, se včasih pritožujejo zaradi bolečin, ki sledijo ob koncu serviranja.
Potreben je temeljit klinični pregled rame, ki ga sestavljajo palpacija, pasiven in aktiven obsega gibanja ter testiranje moči vratu in rame, ki se primerjajo obojestransko. Pogosto je prisotna šibkost abdukcije in zunanje rotacije prizadete rame.
Za diagnozo utesnitevenega sindroma rame se uporabijo specialni testi kot Hawkinsov test, Neerov znak ali Jobe test.
Splošna diagnostična natančnost testov je kar 90-odstotna, vendar se za izključitev drugih patologij pogosto opravijo dodatne slikovne preiskave. RTG slikanje se uporabi za izključitev kalcinacije rame ali artritičnih sprememb, medtem uporabljamo MR diagnostiko za oceno tetiv in drugih mehkih tkiv.
Zdravljenje utesnitvenega sindroma zahteva fizioterapevtsko obravnavo. V začetni fazi rehabilitacije uporabljamo raznolike tehnike, tako instrumentalne kot tudi nežne manualne tehnike, s ciljem izboljšanja gibljivosti ramena in povečanja prostora pod akromionom.
Ali ste vedeli, da uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo, kot so TECAR Wintecare terapija, SUMMUS laser, SIXTUS ultrazvočna terapija, HiTop elektroterapija in diamagnetoterapija PERISO? V začetnih fazah je terapija koristna predvsem pri umiritvi vnetja in bolečinskih simptomov.
V nadaljevalni fazi rehabilitacije se osredotočamo na korektivno vadbo, ki se osredotoča na izboljšanje telesne drže in postopno odpravljanje mišičnih neravnovesij, ki so prispevala k utesnitvenemu sindromu rame.
Rehabilitacija v Kliniki Medicofit vključuje vadbo za povečanje gibljivosti in specializirane vaje, ki ciljajo na sprostitev napetih mišic ter krepitev oslabljenih mišičnih skupin. Pomembno je vzpostaviti pravilno gibanje lopatice in optimalen anatomski položaj ramenskega sklepa, še posebej v primeru poškodb ali nestabilnosti rame.
Kinezioterapevtske vaje se osredotočajo na krepitev rotatorne manšete, s posebnim poudarkom na mišicah supraspinatus in infraspinatus, mišice trapezius in serratus anterior, vaj za zmanjšanje diskinezije lopatic, ter drugih vaj za odpravo neravnovesja.
Trajanje rehabilitacije je odvisno od ravni telesne aktivnosti posameznika, osnovnega vzroka ter intenzivnosti bolečine. Za doseganje dolgotrajnih rezultatov je potrebnih vsaj 3-6 mesecevfizioterapije.
Brez znanih strukturnih poškodb se v prvih 6 mesecih zdravljenja kot metoda izbire vedno izvaja specialna fizioterapija s strokovno nadzorovanim programom vadbe.
Temelj zdravljenja utesnitvenega sindroma je rehabilitacijski vadbeni program z naknadnim kirurškim posegom, če je bil indiciran zaradi osnovne anatomije, patologije ali neuspešnega odziva na fizioterapijo.
Kdaj je potreben kirurški poseg?
Če drugi načini zdravljenja ne pomagajo, boste morda potrebovali operacijo, s katero se razširi prostor okoli rotatorne manšete, kar ji omogoča, da se prosto giblje, ne da bi se zatikala ali drgnila ob kost.
V redkih, napredovalih primerih utesnitvenega sindroma rame lahko pride do rupture tetiv rotatorne manšete. Če se to zgodi, boste verjetno potrebovali operacijo za popravilo raztrganine.
Ali je operacija rame boljša izbira? Pri primerjalni študiji fizioterapije s samim kirurškim posegom ni bilo klinično pomembne razlike med izidi zdravljenja glede bolečine. Poleg tega med skupinama ni bilo opaziti statistično ali klinično pomembnih razlik glede funkcije, tudi po 1 letu spremljanja.
V kolikor se odločite za operacijo, bo za pridobitev normalne sklepne funkcije potrebna post-operativna rehabilitacija.
Naročite se na zdravljenje utesnitvenega sindroma rame
Viri in literatura
Creech JA, Silver S. Shoulder Impingement Syndrome. [Updated 2023 Apr 17]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554518/
Lazaro R. (2005). Shoulder impingement syndromes: implications on physical therapy examination and intervention. Journal of the Japanese Physical Therapy Association = Rigaku ryoho, 8(1), 1–7. https://doi.org/10.1298/jjpta.8.1
