Ste v čakalni vrsti za fizioterapijo? Kaj lahko naredite?

Slovenija je v letu 2020, po uradnih podatkih Eurostata, premogla 1555 fizioterapevtov. Številka prenešena v prakso pomeni, da je bilo zgolj 74 fizioterapevtov na 100 000 prebivalcev, kar je ekstremno premalo (4) in statistika nas uvršča na samo dno lestvice Evropskih držav.

Za primerjavo imajo nordijske države najboljšo razmerje v Evropski uniji. Norveška ima 250 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev.

Trenutni kadrovski normativi v Sloveniji ne zmorejo zagotavljati visokih standardov fizioterapevtske prakse. Slabi dogovori na nivoju politike zdravstva se že leta kažejo v dolgih čakalnih vrstah za fizioterapijo in vseh nezadovoljnih deležnikih fizioterapevtske dejavnosti (3).

Zdravljenje mišično-skeletnih poškodb se izvaja z ortopedsko fizioterapijo. Veja fizioterapije, ki se ukvarja z gibalnim sistemom v primeru poškodb mišic, ligamentov ali tetiv, zlomov, izpahov in po operativni rehabilitaciji na gibalnem sistemu, kot so artroskopije in vstavitve endoprotez.

Sodobna družba je izrazito podvržena mišično-skeletnim poškodbam.

Fizioterapevtska obravnava otrok in mladostnikov je v porastu zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga, ki negativno vpliva na otroški motorični razvoj.

Življenjska doba se v sodobnem času podaljšuje, kar pomeni, da imamo vse večje število starostnikov, ki zaradi fizioloških posebnosti, potrebujejo svojevrsten pristop. S staranjem povezane patologije so osteoartritis, različna degenerativna obolenja skeleta, izguba mišične in kostne mase, slabšanje ravnotežja in večja verjetnost za padce in zlome.

Kvalitetna, ustrezna in pravočasna geriatrična fizioterapija vpliva na izboljšanje mišične moči, gibljivosti in ravnotežja, saj tako zagotovimo večje možnosti za dolgo in vitalno življenje.

Številna podjetja so v zadnjem času povečala zavedanje o učinkovitosti fizioterapije na splošno zdravje, zadovoljstvo zaposlenih in njenega pozitivnega vpliva na delovno učinkovitost.

V Evropi kar 40 % vseh poklicnih obolenj predstavljajo mišično-skeletne okvare. Slednje imajo negativne učinke na posameznika, saj mu znižujejo kvaliteto življenja, na drugi strani pa so ekonomski problem, zaradi povečanih bolniških odsotnosti na delovnem mestu in povečanih potreb po zdravstveni oskrbi (2).

Slovenski javni zdravstveni sistem posveča premalo pozornosti fizioterapevtski obravnavi, kar se kaže preko dejstva, da je trenutno v čakalni vrsti več kot 40 tisoč prebivalcev (8).

Trenutni sistem javnega zdravstva pacientu omogoča 8 obiskov v ambulantni fizioterapiji. Kdaj, če sploh, je to dovolj?

Načeloma je 8 obiskov dovolj, kadar se osredotočamo na odpravljanje akutnih simptomov, kot so zmanjševanje bolečine, otekline, povečanje gibljivosti in okrepitev mišic.

Bistvo strokovne fizioterapevtske obravnave je odpravljanje vzroka, za kar je 8 obiskov absolutno premalo.

Trajanje rehabilitacije se obvezno določi glede na individualno stanje in napredovanje pacienta, zato ga je nemogoče določiti vnaprej.

Fizioterapevtsko zdravljenje večine ortopedskih poškodb in obolenj poteka približno 2 do 3 mesece, z izvajanjem redne rehabilitacije (7).

Napotnico oz. delovni nalog za fizioterapijo napiše osebni zdravnik, ki oceni stopnjo nujnosti obravnave. Zdravnik določi malo (30 min), srednjo (45 min) ali veliko (60 min) fizioterapevtsko obravnavo, ki se med seboj razlikujejo po trajanju.

Ob tem se nam poraja vprašanje, ali je res edina možna pot do fizioterapevtske obravnave preko zdravnika? Je takšna pot – fizioterapija na napotnico – najučinkovitejša?

Avstralija je leta 1975 postala pionirska država, ki je uvedla direkten dostop do fizioterapevta, kar pomeni, da se pacienti lahko neposredno naročijo v ambulanti fizioterapije in ne potrebujejo delovnega naloga osebnega zdravnika. Sledile so ji mnoge razvite države, kot so Nova Zelandija, Kanada, večina držav Združenih držav Amerike, nordijske države, Nizozemska itd (1).

Skrbi, da bo prihajalo do pomanjkljivega zdravljenja in škodovanja pacientom so bila nepotrebna. Nasprotno, glede na študije in trenutno znane podatke se je zvišala stopnja zadovoljstva, zmanjšali pa so se stroški zdravljenja (10).

Takšen sistem je trenutno v Sloveniji možen zgolj v zasebni fizioterapiji. Posamezniki z različnimi poškodbami se lahko takoj naročijo v zasebni fizioterapevtski ambulanti, kjer dobijo ustrezno pomoč pri zdravljenju simptomov in odpravljanju vzroka težav.

Znotraj takšnega sistema, posameznik prevzame večjo odgovornost, ker sam izbere kliniko zdravljenja, ki je vredna zaupanja.

Svetujemo vam, da v primeru težav, izberete ambulante, ki na enem mestu združujejo več različnih strokovnjakov, saj je to prihodnost in standard sodobne obravnave mišično-skeletnih obolenj in poškodb.

Po pregledu čakalnih dob na portalu e-zdravje (možna so dejanska odstopanja) je v osrednjeslovenski regiji običajno potrebno na fizioterapevtsko obravnavo pod oceno nujnosti redno, čakati kar do maja 2023. V določenih ambulantah manj, marsikje pa še veliko dlje (5).

Stopnja nujnosti zelo hitro je najvišja stopnja in jo je iz fizioterapevtskega vidika potrebno obravnavati takoj. Po dostopnih podatkih portala e-zdravje, naj bi do prvega pregleda v osrednjeslovenski regiji prišli v 35. dneh, marsikje pa je potrebno čakati še veliko dlje (6). To je iz strokovnega vidika nesprejemljivo.

Zakasnitve v rehabilitaciji mišično-skeletnih poškodb in obolenj, ki potrebujejo takojšnjo obravnavo se kažejo v slabši prognozi, funkcionalnosti in podaljšanem poteku zdravljenja.

Ljudje v sodobnem času trpijo zaradi stanj in obolenj, ki jih znamo fizioterapevtsko obravnavati, a preprosto zaradi sistema ne pridejo pravočasno do potrebne obravnave, kar je etično nedopustno.

Naročite se na fizioterapijo in rehabilitacijo

Članek izpostavlja zastarelost in neučinkovitost javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki povzroča škodo pacientu, saj so prepuščeni samemu sebi in povečuje nezadovoljstvo med fizioterapevti, ki s svojim strokovnim zdravljenjem, ne morejo pravočasno obravnavati pacientov in jim tako nuditi optimalnega zdravljenja.

1. Izbira – Ne naredite ničesar!

Ste prejeli delovni nalog za obisk fizioterapije, na katerega morate izredno dolgo čakati? Ena od vaših osebnih izbir je, da ne storite ničesar in preprosto čakate na termin. Takšno izbiro vam odsvetujemo.

Na primer, da se spopadate s hudo bolečino v spodnjem delu hrbta, ki je v sodobnem času najbolj pogosto mišično-skeletno obolenje. Dela ne morete opravljati in ste na bolniškem staležu.

Skozi daljše časovno obdobje, ko boste počivali in čakali, se bolečina in vsi pridruženi simptomi ne bodo izboljšali, ampak se bodo le še stopnjevali.

Zdravljenje, ko boste do njega končno dostopili, bo težje, dolgotrajnejše in z manjšo verjetnostjo izboljšanja, kot če bi se zdravljenja lotili takoj ob nastopu težav.

Vsak teden neaktivnosti (ležanja) povzroči izgubo približno 12 % mišične mase. Med obdobjem 3-5 tedenskega ležanja izgubimo približno 50 % celotne mišične mase (9).

Akutno stanje sčasoma preide v kronično, kar za vas pomeni dolgotrajne bolečine, manjšo funkcionalnost, večjo potrebo po bolniški odsotnosti z dela in podaljšan čas rehabilitacijskega procesa.

2. Izbira – Aktivno čakate na fizioterapevtsko obravnavo!

Druga izbira je boljša od prve, saj ste se postavili v aktivno vlogo in želite izboljšati svoje zdravstveno stanje, medtem ko čakate na fizioterapevtsko obravnavo.

Ali je to najboljša možna izbira? Ne. Vseeno bo preteklo veliko časa, preden boste prejeli javno strokovno pomoč, zato z vami v nadaljevanju delimo ključne in koristne nasvete, s katerimi si lahko pomagate doma.

1. 1. Poskrbite za zadostno količino in kvaliteto spanca. Spanje je steber zdravja in kvaliteten spanec je ena najpomembnejših stvari, ki jih vsakodnevno naredimo za zdravje. Spanje blagodejno vpliva na regulacijo srčno-žilnega in imunskega sistema, uravnavanje hormonov, miselne funkcije, nevrološkega sistema itd. Za dobro spanje poskrbimo tako, da imamo enak ritem spanja vse dni v tednu, da imamo spalnico zavarovano pred hrupom in svetlobo ter je v njej primerna temperatura (ni prevroče). Odstranimo elektronske naprave iz spalnice in jih ne uporabljamo tik pred spanjem. Na spanje vplivata prehrana in športna aktivnost. Pred spanjem ne pijte večjih količin tekočine, ter zvečer ne uživajte kofeina. Spanje lahko moti tudi večerno uživanje alkoholnih pijači in kajenja (11).

1. 1. Močne bolečine, ki pogosto motijo spanec, so opozorilo za pravočasno iskanje strokovne pomoči. Pomanjkanje spanca vodi v večje tveganje za padce in poškodbe, debelost, slabšo telesno odpornost, visok krvni tlak, motnje spomina in učenja ter splošno razdražljivost, slabše počutje in utrujenost, kar posledično vpliva na negativne posledice tako na fizičnem kot čustveno – socialnem nivoju.

1. 1. Poskrbite za zadostno / povečano fizično aktivnost glede na svoje obolenje ali poškodbo. Upoštevajoč omejitve, ki vam jih dopušča bolečina in vaše specifično zdravstveno stanje, poskušajte biti dovolj telesno aktivni. Če se npr. spopadate s težavami zgornje okončine, poskrbite, za dolg dnevni sprehod. Vredno se je zavedati, da je dolgotrajna uporaba protibolečinskih ali protivnetnih zdravil neučinkovita. V primeru, da vaše trenutno zdravstveno stanje ne dovoljuje izvajanje preprostih dnevnih aktivnosti, je skrajni čas za obisk samoplačniške strokovne pomoči.  

1. 1. Poskrbite za ustrezno in pravilno prehrano ter tako podprite telesne procese celjenja. Pri zdravi prehrani, podobno kot pri vadbi in gibanju, so si številna strokovna dognanja nasprotujoča. Prehranska piramida, po letu 2014, v najnižjo vrsto uvršča zadostno mero nesladkane tekočine, sledita ji zelenjava in manjši odstotek sadja, nato v manjši meri sledijo žita, žitni izdelki in drugi ogljikovihidrati, v še manjši meri naj bi zaužili količine mesa, rib, jajc, stročnic ter mleka in mlečnih izdelkov, na predzadnjem mestu so maščobe, najmanj pa naj bi pojedli sladkorja in sladkih živil.

Hrana zagotavlja fizično zadovoljitev energetskih potreb telesa, kakor tudi čustvenih in socialnih potreb uma. Hrana predstavlja uteho, saj se z njo tolažimo, praznujemo in žalujemo. Poškodba ali obolenje mišično-skeletnega sistema spremeni fiziološke in čustvene potrebe. Stres, ki ga mišično-skeletna disfunkcija prinese s seboj, povzroča izgubo ali povečan apetit.

Začetek zdravljenja v kliniki Medicofit se prične z diagnostičnim pregledom, preko katerega fizioterapevt diagnostik pridobi vpogled v fizično in funkcionalno stanje vašega telesa.

Diagnostični pregled v kliniki Medicofit vključuje:

1. Klinično testiranje poškodovanega sklepa, tetive ali mišice,
2. Oceno mobilnosti in funkcionalnosti poškodovanega sklepa,
3. Pregled sosednjih sklepov in ocena potencialno povezanih mišično-skeletnih težav,
4. Pregled in ocena preteklih poškodb in patologij,
5. Anamneza zdravstvene dokumentacije,
6. Razlaga specialističnega izvida,
7. Pregled izvedbe osnovnih gibalnih vzorcev,
8. Merjenje neravnovesij v sklepni mobilnosti in mišični vzdržljivosti,
9. Diagnostično poročilo,
10. Priporočila in smernice za rehabilitacijo bolečin in poškodb,
11. Strategijo rehabilitacije poškodbe v klinike Medicofit.

Diagnostični pregled nam omogoča poglobljeno razumevanje vzrokov nastanka vaših težav ter na podlagi pridobljenih informacij ustvarimo individualno strategijo fizioterapevtskega zdravljenja.

Specialno fizioterapevtsko zdravljenje vključuje aktivno kineziološko vadbo, ki je osredotočena na izboljšanje vašega funkcionalnega gibanja in biomehanike hoje, vzpostavitve pravilne obremenilne kapacitete hrbtenice in izboljšanja proprioceptivnega telesnega nadzora.

Zasebno fizioterapevtsko zdravljenje je svetlobna leta pred javnim zdravstvom (le ta krije zgolj določene vrste podporne tehnologije!), zaradi najsodobnejše podporne tehnologije, ki dosega izjemno učinkovite rezultate zdravljenja.

Učinkovito in strokovno sodobno zdravljenje vključuje disciplinarno sodelovanje strokovnjakov na področju medicine, fizioterapije in kinezioterapije, kar je vsakodnevna praksa strokovnjakov v kliniki Medicofit.

Dobrodošli v prihodnosti zdravljenja!

• Bury, T.J. and E.K. Stokes, Direct access and patient/client self-referral to physiotherapy: a review of contemporary practice within the European Union. Physiotherapy, 2013. 99(4): p. 285-91.
•  Dalager T, Justesen JB, Sjøgaard G. Intelligent Physical Exercise Training in a Workplace Setting Improves Muscle Strength and Musculoskeletal Pain: A Randomized Controlled Trial. Biomed Res Int. 2017;2017:7914134.
• Dnevnik, 2019. Nezadovoljni fizioterapevti zahtevajo kadrovske normative in regulacijo poklica. Available at: https://www.dnevnik.si/1042897226 [10.10.2022]
• Eurostat statistics explained. File: Practising dentists, pharmacists and physiotherapists, 2020 Health2022.png. Available here.
• E-zdravje. Čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo, stopnja nujnosti redno, osrednjeslovenska regija. Available at Čakalne dobe [10.10.2022]
• E-zdravje. Čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo, stopnja nujnosti zelo hitro, osrednjeslovenska regija. Available Čakalne dobe [10.10.2022]
• FinancePro. Bolečine v hrbtu so najdražji zdravstveni problem delodajalcev. Avaibale at ProFinance [9.10.2022]
• Šašek, N., 2022. Pri nas le 77 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, pacientov pa vedno več. Available at 24ur.com [10.10.2022]
• The oseooperformance clinic. The impact of inactivity. Available at Osteoperformance [13.10.2022]
• Tracy J. Bury, Emma K. Stokes, 2013. A Global View of Direct Access and Patient Self-Referral to Physical Therapy: Implications for the Profession, Physical Therapy, 93 (4), pp: 449–459.
• Žibret, A. Kako poskrbeti za dober spanec? Delo. Available at Delo [13.10.2022]