Ste že kdaj občutili bolečino v predelu gležnja, pekoč občutek in mravljinčenje v stopalu, ki tudi čez čas ni izginilo? Morda je bil to znak sindroma tarzalnega kanala, ki je mnogokrat spregledan in vpliva na vsakodnevne dejavnosti posameznikov!
Sindrom tarzalnega kanala je opredeljen kot utesnitev posteriornega (zadnjega) tibialnega živca v ozkem kanalu na notranji strani gležnja.
Gre za redko, a vendar pomembno stanje, ki je velikokrat spregledano in slabo diagnosticirano, kar povzroča vrsto simptomov, ki prizadenejo plantarni del stopala.
Zelo pomembno je, da se ob pojavu prej omenjenih simptomov napotimo k strokovnjaku na fizioterapijo, saj se v nasprotnem primeru poveča bolečina, poslabšajo se nevrološki simptomi, mišice postanejo šibke in sindrom lahko vodi v nadaljnje poškodbe in vpliva na razvoj degenerativnih stanj!
Zgodnja rehabilitacija je ključna za preprečevanje kroničnih zapletov in ohranjanje polne funkcionalnosti stopala in gležnja!
V članku bomo predstavili vzroke nastanka, kateri so dejavniki tveganja, pogosti simptomi, kako se sindrom diagnosticira in pravilno zdravi ter kakšna je prognoza pri tem stanju!
Vzroke lahko razdelimo na notranje, zunanje ali kombinacijo obeh.
Zanimivost! Nedavna študija je ugotovila, da je v 80 % mogoče ugotoviti točen vzrok za stanje! Sindrom naj bi bil prav tako povezan s travmatičnimi vnetnimi vzroki.
Med notranje vzroke uvrščamo: tendinopatije, razširjene žile, lipome, tumorje, nevrome, arterijsko insuficienco itd.
Zunanji pa so: neposredna poškodba, utesnjujoče obutve, splošni edem spodnjih okončin, sladkorna bolezen in po-operativno brazgotinjenje.
Dejavniki tveganja za razvoj
Poznamo več dejavnikov tveganja, ki naj bi povečali možnost za razvoj sindroma tarzalnega kanala:
- Kronična nestabilnost gležnja,
- dodatne in pomožne mišice okrog gležnja (npr. prisotnost flexor digitorum accessorius longus),
- predhodni operativni posegi na stopalu ali gležnju,
- anatomske nepravilnosti stopala (ploska stopala in visok stopalni lok),
- debelost (povišan ITM),
- starost (starejši bolj dovzetni),
- ponavljajoče prekomerne obremenitve in
- sladkorna bolezen.
Prevladujoči simptomi, ki jih pacienti navajajo so:
- Bolečina neposredno nad tarzalnim kanalom, za medialnim maleolom (z izžarevanjem v stopalni lok in peto),
- občutek napetosti,
- senzorični simptomi (pekoč občutek, mravljinčenje in odrevenelost) in
- oteklina.
Značilno je, da se simptomi poslabšajo ob aktivnostih, kot sta dolgotrajna stoja in hoja. Počitek pa pogosto simptome ublaži. V primeru, ko se stanje razvije v kronično se lahko razvijejo kontrakture prstov in šibkost intrizičnih mišic stopala.
Simptomi se razlikujejo od blagih do hudih, odvisno od stopnje utesnitve tibialnega živca!
Naročite se na specialistično fizioterapijo
Diagnoza se najpogosteje postavi na podlagi prisotnosti:
- pozitivnega Tinelovega znaka,
- parastezije ob kompresiji živca v tarzalnem kanalu,
- občutljivost živca vzdolž njegovega poteka in
- motorične ter senzorične spremembe.
Točna diagnoza je težka, saj je podobna drugim boleznim in poškodbam spodnjih okončin, zato je ključna podrobna anamneza s pregledom dosedanje zdravstvene dokumentacije.
Izvede se še klinični pregled in specialni ortopedski testi za določitev patologije. Dodatna slikovna diagnostika in elektrofiziološke preiskave z zagotovostjo potrdijo sum na stanje. Sledi načrt poteka rehabilitacije.
Potek zdravljenja sindroma tarzalnega kanala
Najpogosteje je v uporabi je konzervativna oblika zdravljenja, ki temelji na fizioterapiji in uporabi protivnetnih zdravil. Ko po vsaj 12-24 mesecih intenzivnega konzervativnega zdravljenja rezultati še vedno niso doseženi, se priporoča kirurško zdravljenje z dekompresijo.
V Kliniki Medicofit se v akutni fazi fizioterapija se osredotoča na omilitev simptomov s protibolečinsko Wintercare Tecar terapijo in protivnetno Sixtus ultrazvočno terapijo. V tej fazi se nanaša tudi kineziotaping za zmanjšanje otekline, začne se tudi z mobilizacijskimi in razteznimi vajami.
Kot dopolnilna terapija je smiselna tudi masaža za sproščanje napetosti v mišicah in tkivih okrog tarzalnega kanala in ultrazvok za povečanje cirkulacije in hitrejše celjenje. Strokovnjaki prav tako priporočajo uporabo ortopedske obutve, saj se z njimi zmanjša pritisk na prizadet živec.
Naročite se na specialistično fizioterapijo
- Primer raztezne vaje (za mečne mišice)
Cilj je sprostitev mečnih mišic, ki lahko pritiskajo na tibialni živec in povzročajo različne simptome tarzalnega kanala.
Oseba stoji in postavi eno nogo naprej, drugo pa nazaj. Sprednjo nogo upogne v kolenu, zadnja je izravnana. Nagnite se proti steni, dokler ne začutite raztega v mečih zadnje noge. Položaj zadržite za 30 sekund in ponovite še z drugo nogo. Vse izvedete 3 x na vsaki nogi.
- Primer mobilizacijske vaje (mobilizacija živcev)
Pri tej vaji želimo mobilizirati prizadet živec, da se zmanjša napetost in omilijo nevrološki simptomi.
Usedite se na stol in eno nogo iztegnite pred seboj. Nato rahlo dvignite nogo in povlecite prste proti sebi. Sledi spust noge in sprostitev prstov.
Pri tem lahko dodamo še gibanje glave naprej ali nazaj. Pomembno je, da je gibanje tekoče in, da se ne pojavlja prekomerna bolečina. Vajo ponovite 12 x na vsaki nogi in izvedete 3 serije.
Kinezioterapevtska faza se nadaljuje s progresivnimi vajami za moč in sklepno stabilizacijo mišic okrog gležnja in stopala.
Pomembno je učenje pravilne tehnične izvedbe vaj moči, da se prepreči nastanek novih poškodb. Ne smemo pozabiti na vaje za odpravljanje mišične moči in izometrično, koncentrično in ekscentrično vadbo.
- Primer krepilne vaje (krepitev stopalnih lokov)
Vaja se osredotoča na krepitev stopalnih lokov, saj so osebe s ploskimi stopali bolj podvržene nastanku sindromu tarzalnega kanala. Vaja pomaga zmanjšati pritisk na tibialni živec.
Sedite na stolu in položite brisačo ali papirček na tla pred seboj. Vaša naloga je, da z nogami poskusite zgrabiti predmet s prsti in ga povleči k sebi. Prijem zadržite nekaj sekund in nato sprostite prste. Ponovite 10 x na vsaki nogi, izvedete 3 serije.
- Primer ekscentrične vaje (za mečne mišice)
Želimo krepiti mečne mišice in zmanjšati občutek napetosti.
Stojite z obema nogama na robu stopnice, sledi počasen spust pete ene noge pod stopnico, do rahlega raztega v mečih. Sledi dvig visoko na prste. Izvedete 10 x na vsaki nogi, skupaj 3 serije.
V fazi preventivnega vzdrževanja – fazi post rehabilitacije je pomembno dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov spodnjega uda in preventivne moči, ki smo jo dosegli tekom celostne individualno prilagojene rehabilitacije.
Potrebna je še dodatna pozornost, da se ne razvijejo kronična stanja in posledično kronična bolečina.
Prognoza je odvisna od več dejavnikov, vključno z zgodnjo in pravilno diagnozo, resnostjo stanja, načinom zdravljenja in pacientovim sledenjem rehabilitacijskem programu.
Pacienti lahko običajno pričakujejo obnovitev funkcionalnosti v celoti in izboljšanje simptomov.
Trajanje same rehabilitacije se razlikuje glede na kateri način zdravljenja se bomo odločili, konzervativno navadno traja od 4-12 tednov, po operaciji pa 3-6 mesecev.
V Kliniki Medicofit Vam bodo s primernim zdravljenjem in fizioterapijo omogočili povrnitev funkcionalnosti stopala in gležnja ter vrnitev k aktivnostim, ki jih imate najraje!
Ahmad, M., Tsang, K., Mackenney, P. J. in Adedapo, A. O. (2012). Tarsal tunnel syndrome: A literature review. Foot and Ankle Surgery, 18(3), 149–152. https://doi.org/10.1016/j.fas.2011.10.007
Cimino, W. R. (1990). Tarsal Tunnel Syndrome: Review of the Literature. Foot & Ankle, 11(1), 47–52. https://doi.org/10.1177/107110079001100110/
Fortier, L. M., Leethy, K. N., Smith, M., McCarron, M. M., Lee, C., Sherman, W. F., Varrassi, G. in Kaye, A. D. (2022). An Update on Posterior Tarsal Tunnel Syndrome. Orthopedic Reviews, 14(3). https://doi.org/10.52965/001c.35444/
Kavlak, Y. in Uygur, F. (2011). Effects of Nerve Mobilization Exercise as an Adjunct to the Conservative Treatment for Patients with Tarsal Tunnel Syndrome. Journal of Manipulative and Physiological Therapeutics, 34(7), 441–448. https://doi.org/10.1016/j.jmpt.2011.05.017
