Ruptura tetive supraspinatusa – vzroki in rehabilitacija
- Dec 4 -
Kazalo
Ste že kdaj občutili nenadno bolečino v rami, ki vam onemogoča najpreprostejša dnevna opravila? Lahko je kriva ruptura tetive supraspinatusa – ena najpogostejših poškodb ramenskega sklepa.
Ruptura tetive supraspinatusa je delna ali popolna raztrganina tetive mišice supraspinatus. Je najpogostejša poškodba tetive na telesu, saj prizadene kar 30 % ljudi. Prevladujoč mehanizem poškodbe predstavljajo dolgotrajne preobremenitve ramena. Glavna simptom sta bolečina ob dvigovanju roke in omejena gibljivost ali togost ramena.
Supraspinatus je ena od štirih mišic rotatorne manšete, ki so ključne za stabilnost in gibljivost ramenskega sklepa. Do poškodbe tetive supraspinatusa najpogosteje pride tudi zaradi travmatske poškodbe, tendinopatije ali starosti.
Nezdravljena ruptura tetive supraspinatusa ne vodi le do kronične bolečine, temveč tudi do resnih gibalnih omejitev. Pojavnost do 20 let starosti je 9.7% medtem ko je pri starejših od 80 let kar 62%.
Ruptura se primarno zdravi konzervativnos specializirano fizioterapijo, v redkih primerih, kadar gre za obsežnejšo raztrganino pa je indicirano operativno zdravljenje.
Ključ do uspešne rehabilitacije je pravočasna in ustrezna obravnava. V kliniki Medicofit zagovarjamo celosten in individualno usmerjen pristop k zdravljenju rupture tetive supraspinatusa.
Anatomija ramenskega sklepa in vloga mišice supraspinatus
Ramenski sklep je kroglast sklep, ki je zaradi svoje kostne strukture sam po sebi nestabilen. Sklep je sestavljen iz glavice nadlahtne kosti in »ponvice« lopatice. Glava nadlahtne kosti je prevelika v primerjavi s ponvico lopatice, kar omogoča velik obseg gibljivost v ramenu, vendar posledično vpliva na manjšo sklepno stabilnost.
Stabilnost v ramenskem sklepu vzdržujejo statični stabilizatorji (ligamenti, ki zaustavljajo gib) in dinamični stabilizatorji (mišice, ki izvajajo gib.). Glavni dinamični stabilizatorji v ramenskem sklepu so mišice, ki sestavljajo »rotatorno manšeto« in njihove tetive, ki ovijajo ramenski sklep v vseh smereh.
Rotatorna manšeta je skupina mišic (m. supraspinatus, m.infraspinatus, m. teres minor, m.subscapularis), ki stabilizirajo glavico nadlahtnice v ponvico lopatice in omogočajo izvajanje glavnih gibov v ramenskem sklepu. Kadar pride do poškodbe, katere od mišic rotatorne manšete, pride do neravnovesja v delovanju mišic in posledično manjše stabilnosti in mobilnosti v ramenskem sklepu.
Glavna funkcija mišice supraspinatus je izvajanje giba abdukcije – odročenja v prvih 30 stopinjah giba in stabilizacija izvajanja ponavljajočih se gibov, kot je met žoge.
Simptomi rupture tetive supraspinatus
Prvi znaki rupture supraspinatusa se odražajo v akutni ostri bolečini, ki nastane kot posledica travmatične poškodbe. Prvotno je bolečina milejša vendar se s časoma povečuje in se prične širiti v predel ramena (na stran, kjer se anatomsko nahaja mišica deltoideus).
Bolečina sepoveča ob vsaki aktivnosti (šport, služba, domača opravila) – še posebej pri gibih nad glavo in nošenjem bremen, kar s časoma privede do polne omejene funkcionalnost posameznika. Posamezniki poročajo o nezmožnosti spanja na strani, kjer je ruptura tetive. Nočna bolečina omejuje kakovost spanca.
Ramenski sklep postane otrdel, kar zmanjša možen obseg gibljivosti in zmanjša se mišična moč (pride do neravnovesja v delovanju preostalih mišic v ramenu). Večina posameznikov se želi izogniti bolečini z nadomestnimi gibi, vendar to vpliva na delovanje celotne biomehanike telesa in se čez čas začnejo pojavljati težave drugje na telesu.
Vzroki za nastanek rupture tetive supraspinatusa
Ruptura tetive mišice supraspinatus pogosto nastane zaradi travmatske poškodbe, ki povzroči mikrotravmo na tetivo. Mikrotravma je akutna poškodba, ki posledično vodi do rupture/pretrganja tetive, saj povzroči propad oziroma degeneracijo vlaken.
Akutna pretrganja so pogostejša pri mlajši populaciji, medtem ko so degenerativna pretrganja tetive pogostejša pri starejših. Degenerativna ruptura tetive je pogostejša pri starejših zaradi procesov staranja, ki oslabijo tetivo, katera je posledično manj dovzetna za natezne obremenitve in hitreje poči (potrebna je manjša zunanja sila, da povzroči poškodbo).
Ali ste vedeli, da neustrezno zdravljenje mikrotravme povzroči neučinkovito celjenje tkiva, kar vodi do hitrejšega degenerativnega pretrganja tetive?
Med najpogostejše vzroke za nastanek rupture tetive supraspinatusa sodijo dvigovanje ali nošenje težkih bremen, padec na ramo, športne poškodbe in izpah rame.
NEVARNOSTI IN PASTI ZAMUJENE REHABILITACIJE
Specialisti Medicofit
Brez ustrezne rehabilitacije se lahko ruptura poveča, kar oteži zdravljenje ter podaljša čas okrevanja.
Dolgotrajna neuporaba ramenskih mišic zaradi bolečine in omejene mobilnosti povzroči atrofijo mišic, kar še dodatno oslabi ramenski sklep.
Brez ustrezne terapije obstaja večje tveganje za razvoj adhezivnega kapsulitisa, kar pomeni znatno omejeno gibljivost.
Ljudje starejši od 40 let, izvajanje ponavljajočih gibov v rami (še posebej težkih in obremenjujočih), poklici pri katerih je veliko izvajanja gibov nad višino ramen (pleskarji) ali športniki (vrhunski ali rekreativni) predstavljajo najizrazitejše faktorje tveganja za pojav rupture tetive supraspinatusa.
Diagnostična terapija za rupturo tetive supraspinatus
V kliniki Medicofit predstavlja začetek vsakega zdravljenja diagnostična terapija. Gre za uvodno obravnavo v sklopu katere se opravi specifična diagnostika prizadetega področja. Tekom te obravnave se prav tako že izvedejo uvodni analgetični in regenerativni postopki obravnave poškodbe.
Diagnostični pregled pri specialistu fizioterapevtu vključuje:
anamnezo,
zgodovino bolezni,
oceno artrokinematike ramenskega sklepa in lopatice,
oceno mišičnega sorazmerja in moči,
palpacijo za občutljivostjo,
senzorični testi,
oceno bolečine,
oceno zmogljivosti oprijema,
funkcionalne vzorce gibanja in
specifične teste.
Pomembna je postavitev pravilne diagnoze rupture tetive supaspinatusa, saj imajo bolezni kot so SLAP lezija, artritis in ruptura tetiv rotatorne manšete podobne simptome.
Za potrditev diagnoze se po potrebi opravi tudi ultrasonografska preiskava (US), ki omogoča vpogled v tetivo (ki se primerja z zdravo ramo) in magnetna resonanca (MR slikanje), ki prikaže raztrganino ali vnetje tetive.
Diagnostični pregled je osnova, na kateri se zastavi individualni fizioterapevtski program, ki je usmerjen v specifične omejitve in prilagojen sposobnostim vsakega posameznika.
KDAJ SE ODLOČITI ZA OBISK DIAGNOSTIČNE TERAPIJE MEDICOFIT?
Vztrajna bolečina v rami, ki se poslabša ob gibanju.
Prisotnost gibalnih omejitev, kot je nezmožnost dviga roke.
Če ste že prej imeli težave z bolečino v rami in se simptomi ponavljajo, nakazuje, da poškodba rotatorne manšete ni bila primerno sanirana.
V kliniki Medicofit pacientom omogočamo znanstveno podprto specialistično fizioterapijo, ki se prične z naročilom termina diagnostične terapije.
V primeru, da je indiciran operativni poseg, je sodelovanje s strokovnjakom fizioterapije ključnega pomena v predoperativni in postoperativni rehabilitacijski fazi zdravljenja.
Zdravljenje rupture tetive supraspinatusa
Delna ruptura mišice supraspinatus ni vedno indicirana za operacijski poseg. V takšnih primerih se poslužujemo konzervativnega pristopa s fizioterapevtskim zdravljenjem.
Primarna faza zdravljenja zajema kontrolo simptomov (vnetja, bolečine, omejene gibljivosti) in pospeševanje celjenja obolelega tkiva z instrumentalno fizioterapijo (elektroterapijo HiTOP, PERISO terapijo in TECAR terapijo).
Naslednja faza zdravljenja se osredotoča na progresivno kineziološko vadbo (naprej pod nivojem glave zaradi omejene gibljivosti), ki vpliva na povečanje mišične moči in gibljivosti v ramenu (z vajami proti uporu in vajami za mobilnost).
Specialni kineziološki program je usmerjen v vzpostavljanje ustreznega mišičnega sorazmerja in stabilizacijo celotnega ramenskega obroča in skapulotorakalnega stika.
Pred in postoperativna fizioterapevtska rehabilitacija
Kadar so simptomi dolgotrajni in raztrganina prevelika je indiciran operacijski poseg. Pomembnost predoperativne rehabilitacije se kaže predvsem v krepitvi mišične moči in gibljivosti. Namreč po operaciji bosta mišična masa in sklepna gibljivost hitro upadli.
Fizioterapevtska rehabilitacija rame po operaciji se izvaja v skladu z navodili operaterja/kirurga, ki fizioterapevta obvesti o tehniki zašitja tetive, velikost raztrganine in pravilnemu obsegu gibljivosti v rami. To je izrednega pomena, saj lahko prehitro in prekomerno obremenjevanje ramena vodi v ponovno rupturo.
Kratkoročni in dolgoročni cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zgodnja stabilizacija, ohranjanje in pridobivanje mišične moči (z izometričnimi in krepitvenimi vajami), pridobivanje gibljivosti v sklepu in zmanjšanje bolečine. Bistveno vodilo postoperativne rehabilitacije je ustvarjanje primernega razmerja med gibljivostjo ramenskega sklepa in skapulotorakalnega stika ter celjenjem tkiva.
Postoperativna rehabilitacija se izvaja v naslednjih štirih fazah:
Zgodnja faza zdravljenja, ki traja do 6 tednov po operaciji, pri kateri je operirana roka v opornici in se izvaja pasivno razgibavanje do bolečine. V zgodnji fazi se izvajajo nihajne vajein vaje za razgibavanje preostalih delov telesa. Priporoča se uporaba najsodobnejših naprav, kot je elektroterapija HiTop za zmanjševanje bolečine in ustrezno manualno ali aparaturno razgibavanje za povečanje gibljivosti in preprečevanje otrdelosti ramenskega sklepa.
Srednja faza zdravljenja traja od 6. do 10. tedna, kjer se prično izvajati aktivne izometrične vaje za aktivacijo mišic rotatorne manšete, vaje za gibljivost ramenskega sklepa in skapulotorakalnega stika ter aktivno-asistirane vaje.
Pomembno vlogo v srednji fazi zdravljenja imajo kineziološke vaje za dinamično stabilizacijo ramenskega obroča in redno izvajanje aktivnih vaj za splošno krepitev telesa. Fizioterapevt prične z izvajanjem sklepne mobilizacije.
Zaključna faza zdravljenja traja od 10. do 16. tedna, kjer se prične aktivna krepitev dinamičnih stabilizatorjev ramenskega sklepa in krepitev mišice supraspinatus. Izvajajo se aktivne terapevtske in kineziološke vaje, katere se dopolnjujejo z vadbo proti uporu.
Faza vzpostavitve normalne funkcionalnosti se prične po 16. tednu. V večini primerov normalno funkcionalnost v ramenu dosežemo po 22. tednu ali celo še kasneje. Pri tej fazi igra aktivno vlogo specialen kineziološki program z napredno vadbo, ki vključuje principe nevromišične aktivacije in proprioceptivne sposobnosti.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 56-letna rekreativna plavalka je po nenadnem gibu med dvigovanjem bremena v domačem okolju začutila ostro bolečino v desni rami. Zaradi bolečin je obiskala medicinsko pomoč. Opravljeno je bilo MR slikanje, ki je razkrilo delno rupturo tetive supraspinatusa.
Začetno stanje: Pacientka je obiskala diagnostično terapijo štiri tedne po poškodbi. Poročala je o stalni bolečini, ki se je začela pojavljati tudi zvečer. Prisotna je bila bolečina med dvigovanjem roke nad glavo. Gib abdukcije in zunanje rotacije sta bila omejena in boleča. Opazna je bila pomanjkljiva mišična kontrola in medmišična koordinacija ramenskega obroča.
Cilji zdravljenja: Odprava bolečine, povrnitev polne gibljivosti in moči ramenskega obroča ter vzpostavitev normalne funkcionalnosti in obremenilne kapacitete ramena.
Potek zdravljenja: Uvodna faza zdravljenja je bila usmerjena v zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti ramena. V ta namen se je izvajal širok spekter instrumentalnih postopkov, ki so se učinkovito dopolnjevali z manualnimi tehnikami ter temeljnimi terapevtskimi vajami. Ob izboljšanju klinične slike je sledil postopen prehod k izvajanju naprednejših krepitvenih vaj v sklopu kineziološke vadbe.
Končno stanje: Pacientka je ob koncu zdravljenja poročala o izrazito zmanjšani bolečini, ki je več ni omejevala pri vsakodnevnih opravilih, kot tudi športnih aktivnostih. Gibljivost desnega ramena je bila popolna, mišična moč pa primerna.
Pravočasna in ustrezna diagnostika poškodbe ramena je temelj vsakega uspešnega zdravljenja. Delne rupture tetive supraspinatusa je možno uspešno zdraviti s celostnim pristopom in multidisciplinarnim sodelovanjem.
Ali lahko preprečite rupturo tetive supraspinatusa?
Kineziološki program usmerjen vpreventivno splošno krepitev telesa in še posebej ramenskega obroča preprečuje nastanek rupture tetive. Fizioterapevt vam bo dodatno svetoval in demonstriral pravilno izvajanje vsakodnevnih ponavljajočih gibov, ki povzročajo natezne sile na tetivo.
Sodelovanje s fizioterapevtom in kineziologom v okviru prevntivne krepitvene vadbe močno znižuje stopnjo tveganja za poškodbo tetive supraspinatusa.
Kaj morate vedeti?
Raztrganina mišice supraspinatus jepogosto bolezensko stanje, ki prizadane velik del populacije. Raztrganina, ki nastane zaradi akutnih razlogov (travmatska poškodba, padec, športna poškodba) pogosteje prizadane mlajšo populacijo medtem ko ratrganina, ki nastane zaradi degenerativnih razlogov (procesi staranja, neustrezno zaceljena tetiva) pogosteje prizadane starejšo.
Poklici (kot so pleskar, vodovodar, gradbinec, monter), pri katerih prihaja do veliko ponavljajočih se gibov, ki obremenjujejo roko in športniki (kjer je veliko obremenjujočih visoko intenzivni športno-specifičnih gibanj) so dovzetnejši za nastanek rupture mišice supraspinatus.
Zdravljenje rupture tetive supraspinatusa je v največji meri odvisno od velikosti raztrganine. Popolne rupture se zdravijo operativno, medtem ko se delne raztrganine zdravijo primarno s fizioterapijo.
Omogočamo visoko uspešnost zdravljenja in zagotovimo dolgoročno zdravje rame.
Zmanjšano tveganje za operacijo rame.
Omogočamo najsodobnejše ne-invazivne metode zdravljenja, ki omogočajo optimalne pogoje za popolno resolucijo tetivnih poškodb.
Celostno zdravljenje tetivnih poškodb v Kliniki Medicofit pacientom priporočajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije.
V vsakem primeru je fizioterapevt nepogrešljiv del celostnega zdravljenja. Z ustreznimi metodami in postopki rehabilitacije se uspešno pozdravi obolelo tkivo in povrne funkcijo roki. Fizioterapevt se pri svojem delu osredotoča na izboljšanje mišične moči v roki, izboljšanju moči oprijema, gibljivosti v sklepu in zmanjšanju vnetja.
Uspešna postoperativna rehabilitacija traja vsaj 20 tednov – od operacije do polne povrnite funkcionalnosti roke.
Naročite se na rehabilitacijo rupture tetive supraspinatusa
Viri in literatura
Akpınar S, Uysal M, Pourbagher MA, et al. Prospective evaluation of the functional and anatomical results of arthroscopic repair in small and medium-sized full-thickness tears of the supraspinatus tendon. Acta Orthopaedica et Traumatologica Turcica. 2011 July-August;45(4):248-253. DOI: 10.3944/aott.2011.2455. PMID: 21908964.
Benazzo, F., Marullo, M. & Pietrobono, L. Supraspinatus rupture at the musculotendinous junction in a young woman. J Orthopaed Traumatol15, 231–234 (2014). https://doi.org/10.1007/s10195-013-0271-x
Heers G, Anders S, Werther M, et al. [Efficacy of home exercises for symptomatic rotator cuff tears in correlation to the size of the defect]. Sportverletzung Sportschaden : Organ der Gesellschaft fur Orthopadisch-traumatologische Sportmedizin. 2005 Mar;19(1):22-27. DOI: 10.1055/s-2004-813883. PMID: 15776325.
Jo, Y., Kim, W. J., & Lee, H. (2020). Healing of partial tear of the supraspinatus tendon after atelocollagen injection confirmed by MRI: A case report. Medicine, 99(49), e23498. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000023498
Kuhta M., 2015. Funkcionalna anatomija in biomehanika ramenskega sklepa. XI. Mariborsko ortopedsko srečanje. Interdisciplinarno strokovno srečanje. Rama v ortopediji. Zbornik predavanj. Maribor, pp. 13-19
Mall, N. A., Lee, A. S., Chahal, J., Sherman, S. L., Romeo, A. A., Verma, N. N., & Cole, B. J. (2013). An evidenced-based examination of the epidemiology and outcomes of traumatic rotator cuff tears. Arthroscopy : the journal of arthroscopic & related surgery : official publication of the Arthroscopy Association of North America and the International Arthroscopy Association, 29(2), 366–376. https://doi.org/10.1016/j.arthro.2012.06.024
May T, Garmel GM. Rotator Cuff Injury. [Updated 2022 Jun 27]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK547664/
Sambandam SN, Khanna V, Gul A, Mounasamy V. Rotator cuff tears: An evidence based approach. World J Orthop. 2015 Dec 18;6(11):902-18. doi: 10.5312/wjo.v6.i11.902. PMID: 26716086; PMCID: PMC4686437.
Tapscott DC, Varacallo M. Supraspinatus Tendonitis. [Updated 2022 Sep 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK551702/
