Ruptura zadnje križne vezi (PCL) je resna poškodba kolena, ki se pogosteje pojavlja pri moških. PCL je vez, ki poteka v kolenskem sklepu. Ta je debelejša in močnejša od sprednje križne vezi (ACL), ki je pogosteje poškodovana. Zgrajena je iz dveh snopov, ki potekata v različnih smereh.
Ali ste vedeli, da je prečni presek (prerez) PCL za 20-50 % večji od ACL? To je tudi razlog, da je verjetnost poškodbe PCL veliko manjša kot ACL.
Funkcija PCL igra veliko vlogo pri normalnem delovanju kolenskega sklepa v vsakdanjem življenju. Predvsem preprečuje zdrs stegnenice naprej napram golenici, preprečuje prekomerne rotacije kolena v obe smeri in prekomerno hiperekstenzijo.
Sama incidenca poškodbe PCL je majhna, saj se zgodi približno 0,46 poškodb letno na 100.000 ljudi. Prav tako je izoliranih poškodb PCL izredno malo, predstavljajo le okrog 15-30 %. V veliki večini se pojavi s pridruženimi kolenskimi poškodbami, npr. zlomi pogačice, pretrganje kolenskih vezi (ACL, LCL, MCL) ali meniskusov.
Rupturo PCL se pogosto v klinični praksi spregleda ali ne obravnava kot primarno poškodbo. Zato je izrednega pomena, da se ob sumu na poškodbo obrnete na fizioterapevte, ki jo bodo znali primerno sanirati.
Dolgotrajno odlašanje rehabilitacije po rupturi PCL vodi do manjšega zadovoljstva pacientov, nižje trajne funkcionalnosti sklepa in nižje stopnje popolnega okrevanja.
Zgodnja diagnoza in zdravljenje ključnega pomena za preprečevanje resnih zapletov, ki so lahko posledica vaskularnih poškodb!
Naročite se na zdravljenje rupture PCL
Vzroki za nastanek rupture PCL
Vzroki za nastanek rupture PCL so pogosto povezani s prekomernimi silami in gibi v smereh, katere PCL preprečuje.
Najpogosteje so to padci na upognjeno koleno, doskoki z rotacijami in udarci v golenico. Večina poškodb PCL je tudi posledica prometnih nesreč in padcev.
Zanimivost! Ali ste vedeli, da je poškodba tudi zelo pogosta v športu? Predvsem se pojavlja pri ameriškem nogometu in ragbiju.
Dejavniki tveganja za rupturo PCL
Dokazani dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost nastanka rupture PCL so:
- Morfološke spremembe tibije,
- manjši volumen ACL,
- šport (npr. nogomet, ameriški nogomet, ragbi),
- starost (pri mlajših je pogosteje),
- spol (pogosteje pri moških),
- predhodne hude poškodbe kolenskega sklepa.
Predstavljene dejavnike tveganja ne smemo vzeti samoumevno, saj se lahko razvijejo v resno težavo. V primeru, da se med dejavniki tveganja najdete še ne pomeni, da boste rupturo PCL utrpeli. Ampak se je potrebno zavedati, da je tveganje za njen nastanek nekoliko večje.
Naročite se na zdravljenje rupture PCL
Simptomi po rupturi PCL so pogosto podobni simptomom po rupturi ACL, vendar niso tako jasno izraženi.
Simptomi, s katerimi se pacienti z rupturo PCL srečujejo so:
- nestabilnost kolenskega sklepa,
- občutek nelagodja v zadnjem delu kolena,
- nespecifična bolečina,
- oteklina sklepa in
- občutek in zvok pokanja v sklepu.
V primeru, da prepoznate katerega od teh simptomov, ne odlašajte in preverite ali imate poškodbo PCL!
Naročite se na zdravljenje rupture PCL
Diagnoza rupture PCL se opravi s podrobno diagnostično terapijo, kar vključuje pregled dosedanje zdravstvene dokumentacije, testiranje sklepov, kjer zaznamo ohlapnost v kolenskem sklepu. Pri pacientu to najlažje določimo, ko je pacient na hrbtu, s koleni v upogibu in pri tem opazimo padec golenice nazaj (stopničko).
Znani klinični testi, ki jih fizioterapevti opravijo za potrditev rupture PCL so:
- Zadnji predalčni test in
- gravitacijski predalčni test.
Prav tako se v sklopu diagnostične terapije opravi merjenje mišičnih asimetrij, ki so pomembne za nadaljnjo rehabilitacijo ter priprava individualiziranega načrta samega zdravljenja poškodbe.
Rupturo PCL se še dodatno potrdi s slikovno diagnostiko; MRI, RTG, po potrebi še z dopplerjem in arteriografijo.
Naročite se na zdravljenje rupture ACL
V sklopu zdravljenja je v večini primerov svetovano konzervativno zdravljenje. Za operativno zdravljenje se odločimo le v primerih, ko je premik tibije večji od desetih milimetrov in pri vrhunskih športnikih, ki se želijo vrniti nazaj v šport. Operativno zdravljenje je svetovano pri pacientih s hudo poškodovano PCL, saj so nagnjeni k razvoju osteoartritisa.
Študije dokazujejo, da so najboljši rezultati zdravljenja bili pri pacientih s konzervativno obravnavo, z nošenjem ali brez nošenja opornice. Veliko vlogo pri uspešnem zdravljenju ima tudi intenzivna fizioterapija.
Rehabilitacija PCL v akutni fazi poteka počasneje, saj se osredotočamo na pomiritev otekline sklepa in bolečine s protibolečinsko in protivnetno terapijo s pomočjo TECAR terapije, ultrazvočne krioterapije in kineziotapinga.
Smiselno je tudi izvajanje vaj sklepne mobilizacije za počasno povečevanje obsegov giba. Pogled navedenih terapij Klinika Medicofit nudi še mnoge druge, ki bodo ugodno vplivale na umiritev sklepa in bodo omogočile primeren prehod v naslednjo fazo.
V fazi kinezioterapije se kineziologi osredotočajo na vračanje gibalne funkcije prizadetega sklepa, kjer so izrednega pomena vaje propriocepcije, saj ima PCL ključno proprioceptivno vlogo v kolenskem sklepu.
Kineziološke vaje za sklepno mobilizacijo vodijo do odprave občutka nestabilnosti. Zelo je pomembna krepitev mišice quadriceps in kolčnih mišic za ohranjanje mišične moči in preprečevanje atrofij, ki jih dosežemo z izvajanje progresivnih vaj za moč in odpravljanje mišičnih asimetrij. Pomembno je tudi izvajanje vaj za moč jedra, vaje za dinamično ravnotežje in ponovno učenje pravilne tehnike teka.
Svetuje se tudi trening aerobne vzdržljivosti, ki se osredotoča na kakovost izvedbe giba in koordinacijo. Ko pacient napreduje, se vaje začnejo stopnjevati in preidemo na izvajanje pliometričnih vaj, ki so funkcionalne in spodbujajo kakovost gibanja, ki bo preprečilo ponovno poškodbo. Pliometrične vaje se osredotočajo na eksplozivno moč, jakost in hitrost. Vključujejo razne skoke in doskoke.
V zadnji fazi preventivnega vzdrževanja osebje v Kliniki Medicofit ponuja dolgoročno vzdrževanje funkcionalnosti sklepov in doseženih rezultatov. Prav tako skrbijo za vzdrževanje preventivne moči in preprečujejo nastanek kroničnih bolečin. V primeru, da ste športnik se nudi tudi športno kondicijsko pripravo, ki omogoča dolgoročno podporo pri kariernem razvoju športnika.
Fizioterapija je ključnega pomena za preprečevanje zapletov, hitrejše okrevanje in preprečevanje nepotrebnih operacij!
Prognoza po rupturi PCL
Prognoza po rupturi PCL je odvisna od obsežnosti poškodbe, saj pridružene kolenske poškodbe podaljšajo potek rehabilitacije. Prav tako je odvisno ali smo se odločili za konzervativno ali operativno zdravljenje.
Po operaciji je pogosto obdobje ne obremenjevanja in nošenja opornice z uporabo bergel. Sledi počasna in dolgotrajna rehabilitacija s postopnim povečevanjem obsegov gibov in krepitvijo okoliških struktur.
Pri konzervativnem zdravljenju je ključno sledenje fazam rehabilitacije, ki se razlikujejo po dolžini pri vsakem posamezniku. Faze rehabilitacije potekajo do približno 24. tedna, raziskave pa dokazujejo, da se navadno športniki po rupturi PCL uspešno vračajo v šport po šestih mesecih od poškodbe.
Če si želite doseči najoptimalnejše rezultate in popolno okrevanje po rupturi PCL, Vam Klinika Medicofit nudi rešitev!
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Lee, J. J. Y. in Schneider, R. (2018). Systemic Juvenile Idiopathic Arthritis. Pediatric Clinics of North America, 65(4), 691–709. https://doi.org/10.1016/j.pcl.2018.04.005/
Nedaie, S., Vivekanantha, P., O’Hara, K., Slawaska-Eng, D., Cohen, D., Abouali, J., Hoshino, Y., Nagai, K., Johnson, J. in de SA, D. (2024). Decreased posterior tibial slope is a risk factor for primary posterior cruciate ligament rupture and posterior cruciate ligament reconstruction failure: A systematic review. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 32(1), 167–180. https://doi.org/10.1002/ksa.12025/
Owesen, C. (2017). Symptoms, diagnosis and outcomes in PCL injuries [Doctoral thesis]. https://www.duo.uio.no/handle/10852/58381/
Parkar, A. P. in Alcalá-Galiano, A. (2016). Rupture of the Posterior Cruciate Ligament: Preoperative and Postoperative Assessment. Seminars in Musculoskeletal Radiology, 20, 43–51. https://doi.org/10.1055/s-0036-1579711/
Van Kuijk, K. S. R., Reijman, M., Bierma-Zeinstra, S. M. A. in Meuffels, D. E. (2023). Smaller intercondylar notch size and smaller ACL volume increase posterior cruciate ligament rupture risk. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 31(2), 449–454. https://doi.org/10.1007/s00167-022-07049-5/
Wang, D., Graziano, J., Williams, R. J. in Jones, K. J. (2018). Nonoperative Treatment of PCL Injuries: Goals of Rehabilitation and the Natural History of Conservative Care. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 11(2), 290–297. https://doi.org/10.1007/s12178-018-9487-y/
