Ruptura medialne kolateralnega ligamenta (MCL) je najpogostejša poškodba kolenskih vezi. Pogosto se pojavi kot izolirana poškodba ali v kombinaciji s poškodbo sprednje križne vezi (ACL) ali meniskusi.
Statistika poroča, da kar 78 % pacientov s poškodbo MCL 3. stopnje ima poškodbo drugih kolenskih struktur. Od tega jih je kar 95 % ima rupturo ACL.
Naloga MCL je predvsem zagotavljanje stabilnosti kolena pred pretiranimi rotacijami in preprečevanje pretiranega varusa in valgusa kolena.
Blažje oblike poškodbe MCL pogosto niso odkrite, zato je pomembno, da ob se pojavu spodaj navedenih simptomov pozanimate ali ste zares utrpeli poškodbo MCL. Ta bi lahko zaradi nepravilne obravnave prerasla v dolgotrajne bolečine in ovire pri gibanju.
Naročite se na zdravljenje rupture MCL
Mehanizmi poškodb MCL so najpogosteje akutne preobremenitve, s kolenskim sklepom v varusnem ali valgusnem položaju. Prav tako se MCL pogosto poškoduje med pristanki, spremembami smeri in udarci nasprotnika na lateralni (zunanji) del kolena, medtem ko je ta v rahlem upogibu. Pogosto so vzrok kontaktne poškodbe.
Ali ste vedeli, da predstavlja je ruptura MCL zelo pogosta poškodba v športu? Predstavlja kar 8 % vseh poškodb kolena!
Če se ukvarjate s športom je velika možnost, da ste blago poškodbo MCL že utrpeli!
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja za rupturo MCL prištevamo:
- Starost (pogosteje pri starejših),
- spol (pogosteje pri moških),
- predhodne poškodbe ACL,
- kontaktne poškodbe,
- vrsta športa (smučanje, ragbi, nogomet, hokej),
- višji indeks telesne mase,
- mišično neravnovesje,
- utrujenost.
Pogosto se ob rupturi MCL pojavijo naslednji simptomi:
- Bolečina na pritisk,
- oteklina na notranji strn,
- nestabilnost kolena
Ob pojavu simptomov je pomembno, da ne odlašamo z obiskom zdravnika, saj to lahko podaljša nadaljnje zdravljenje!
Parcialna ruptura MCL
Na podlagi klinične ocene in pregleda ocenimo obseg poškodbe MCL. Tako med parcialne oziroma delne rupture MCL uvrščamo tiste na stopnji 1, kjer je poškodovanih nekaj vlaken MCL in se pojavlja občutljivost na medialnem delu kolena, nestabilnost še ni prisotna. Ta stopnja poškodbe se pojavlja pri 73 % pacientov.
Na stopnji 2 je poškodovanih več vlaken, kjer se občutljivost poveča, vendar se nestabilnost še vedno ne pojavlja. Pojavlja se pri 23 % pacientov.
Popolna ruptura MCL
Med popolne rupture štejemo tiste na stopnji 3. Na stopnjo 3 uvrščamo tiste rupture, ki imajo poškodovan tako globlji kot površinski del vezi in prisotno nestabilnost kolenskega sklepa. Popolne rupture se nadaljnje delijo glede na ohlapnost pri valgusni obremenitvi (stopnje 1, 2, 3). Te niso zelo pogoste, saj se pojavijo le pri 4 %.
Naročite se na zdravljenje rupture MCL
V prvi fazi celostnega zdravljenja v Kliniki Medicofit diagnozo poškodbe MCL zanesljivo postavijo z začetno anamnezo in s specialnimi ortopedskimi testi.
Klinični testi, ki se jih najpogosteje uporablja za prepoznavanje in diagnosticiranje rupture MCL so:
- Test zunanje rotacije goleni in
- Valgus stress test.
V primeru, da so ti testi pozitivni lahko diagnozo še dodatno potrdimo z zlatimi standardi diagnostike – RTG, UZ in MRI (v primeru hujših poškodb ali ob sumu na poškodbo več vezi).
Sledi skrbna izdelava individualnega načrta zdravljenja poškodbe in diagnostičnega poročila.
Specialisti ortopedije v akutni fazi, ko poškodbo še zgoraj odkrijejo, priporočajo predvsem konzervativen način zdravljenja. Ta naj se prične z mirovanjem nekaj časa, nato nadaljuje s fizioterapijo, uporabo bergel po potrebi in nošenjem opornice 6 tednov.
V kronični fazi, ko je od poškodbe že dlje časa, pa se zdravniki velikokrat odločijo za operacijo z rekonstrukcijo posteromedialnega kota. Vendar je operacija razmeroma redka, saj se pacienti s konzervativnim zdravljenjem vrnejo na ali celo višjo raven funkcionalnosti kot pred poškodbo.
Zato je izrednega pomena zgodnje odkrivanje, ki prepreči potrebo po operaciji. V Kliniki Medicofit ponujamo celostni pristop rehabilitacije s poudarkom na intenzivni fizioterapiji.
V akutni fazi začnejo z obravnavo poškodovanega predela s protibolečinsko terapijo, kjer je cilj umiritev oziroma kontrola bolečine pred začetkom izvajanja zahtevnejših vaj. Smiselna je aplikacija kineziotapinga, ker tako kolenu nudimo dodaten občutek stabilnosti in prispevamo k zmanjšanju otekline.
Za obvladovanje otekline se izvaja tudi Sixtus ultrazvočna terapija. Vaje naj začnejo od pasivnih in preko aktivno asistiranih napredujejo do aktivnih, kjer je glavni cilj progresivno povečevanje obsega gibljivosti.
Zgodnja mobilizacija sklepov je osrednji koncept rehabilitacije, saj so v raziskavah dokazali, da dlje imobilizirani sklepi povzročajo slabše celjenje vezi in slabše funkcionalne rezultate.
Pomembne so tudi osnovne vaje za mišično-vezivno moč ter vaje za osnovno izboljšanje mišičnih ne sorazmerij (predvsem razmerje med kvadricepsem in hamstringi).
V kinezioterapevtski fazi si kineziologi prizadevajo progresivno vračanje funkcije poškodovanega segmenta do izvedbe pravilnih gibalnih vzorcev.
Pacienti izvajajo progresivne vaje propriocepcije, kineziološke vaje za sklepno stabilizacijo in progresivne vaje za mišično-vezivno moč. Te so zelo pomembne, saj si želimo doseči popoln obseg giba in povrnjeno mišično moč.
Vaje nadgrajujemo iz izometričnih, koncentričnih v ekscentrične, kjer krepimo vse mišice spodnjega uda in jedra. Pomembno je tudi izvajanje specialnih vaj za preventivno moč poškodovanega območja, ki bodo poskrbele, da se MCL primerno in pravilno zaceli.
Ne smemo zanemariti tudi specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja, saj z boljšim ravnotežjem in nadzorom kolenskega sklepa preprečimo nadaljnje poškodbe.
Sledilo bo tudi učenje pliometričnih gibanj in učenje teka, ki so ključnega pomena za vračanje v šport in vsakdanje življenje.
Pred vračanjem v šport je pomembno, da je pacient brez bolečin, dosega poln obseg giba, ne čuti nestabilnosti v kolenskem sklepu in, da je mišična moč kvadricepsa in hamstringov vsaj 90 % moči kontralateralne strani.
Preventivno vzdrževanje je faza post rehabilitacije, kjer želimo omogočiti dolgotrajno vzdrževanje vašega telesa. Stremimo k vzdrževanju preventivne funkcije, zdravega duha in kakovostnega gibanja.
Skozi sodelovanje fizioterapije in kinezioterapije lahko strokovnjaki v Kliniki Medicofit ponesejo rehabilitacijo na višji nivo.
Če se za zdravljenje ne odločite lahko to privede do vztrajne nestabilnosti, sekundarnih težav z ACL, mišične šibkosti in osteoartitisa!
Prognoza po rupturi MCL
Prognoza po rupturi MCL se razlikuje glede na stopnjo poškodbe katero pacient utrpi in ali je bila poškodba odkrita v akutni ali kronični fazi.
Raziskave nakazujejo, da naj bi pacienti s rupturo MCL 1. ali 2. stopnje, kateri so bili deležni konzervativnega načina zdravljenja, bili zmožni vrnitve v šport po 20ih dneh od poškodbe.
Pri hujših poškodbah 3. stopnje, pa se čas rehabilitacije nekoliko podaljša in je potrebnih 5 – 7 tednov intenzivne fizioterapije pred varnim vračanjem v šport.
Poskrbite za vaše zdravje in s fizioterapijo v Kliniki Medicofit stopite v boljše življenje!
Andrews, K., Lu, A., Mckean, L. in Ebraheim, N. (2017). Review: Medial collateral ligament injuries. Journal of Orthopaedics, 14(4), 550–554. https://doi.org/10.1016/j.jor.2017.07.017
Chen, L., Kim, P. D., Ahmad, C. S. in Levine, W. N. (2008). Medial collateral ligament injuries of the knee: current treatment concepts. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 1(2), 108–113. https://doi.org/10.1007/s12178-007-9016-x
Encinas-Ullán, C. A. in Rodríguez-Merchán, E. C. (2018). Isolated medial collateral ligament tears: An update on management. https://eor.bioscientifica.com/view/journals/eor/3/7/2058-5241.3.170035.xml
Hussein, Mohsen (2021). Ortopedija za fizioterapevte. URN:NBN:SI:DOC-W6P9NIHD from http://www.dlib.si
Lee, R. J., Margalit, A., Nduaguba, A., Gunderson, M. A. in Ganley, T. J. (2018). Risk Factors for Concomitant Collateral Ligament Injuries in Children and Adolescents With Anterior Cruciate Ligament Tears. Orthopaedic Journal of Sports Medicine, 6(11), 2325967118810389. https://doi.org/Kim, C., Chasse, P. M. in Taylor, D. C. (2016). Return to Play After Medial Collateral Ligament Injury. Clinics in Sports Medicine, 35(4), 679–696. https://doi.org/10.1016/j.csm.2016.05.01110.1177/2325967118810389
