Revma v rokah

Ste se že kdaj prebudili z občutkom togosti v prstih, kot da bi vam sklepi v prstih »zaspali«? Morda postanejo nekatera enostavna opravila, kot so zapenjanje gumbov, pisanje ali držanje skodelice, težka? Za kaj sploh gre?

Najverjetneje gre za bolezen – revmo v rokah, to je splošni izraz, ki se nanaša na različne revmatične bolezni, vendar najpogosteje gre za revmatični artritis. Ta je kronična avtoimuna bolezen pri kateri imunski sistem napade sklepe, kar pa povzroči nelagodje, bolečino in postopno uničenje sklepov.

Ali ste vedeli, katere sklepe v rokah revma največkrat prizadene?

Pri revmatoidnem artritisu sta prizadeta na rokah proksimalni interfalangealni (PIP) in metakarpofalangealni (MCF) sklep, pri osteoartritisu pa distalni interfalangealni sklep (DIP)!

Sama bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, splošno delovanje in produktivnost milijonov ljudi po vsem svetu. Najpogosteje in najmočneje prizadenejo sinovialne (prave) sklepe, predvsem v rokah.

Kaj se pa zgodi, ko bolezen ne obravnavamo s fizioterapijo? Lahko se pojavijo številne negativne posledice, kot je poslabšanje gibljivosti sklepov, ki se lahko tudi trajno deformirajo, izgubi se moč v rokah, kar vodi v nezmožnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Prav tako se lahko trajno poveča bolečina in se sproži kronično vnetje, ki vodi do poškodb hrustanca, ligamentov in sklepne ovojnice. To lahko nato vodi do hujše oblike bolezni in omejitev življenja.

V tem članku bomo raziskali, kaj je revma v rokah, zakaj sploh nastane, kakšni so njeni simptomi in kako jo lahko obvladamo. Z zgodnjim prepoznavanjem znakov in ustreznim ukrepanjem lahko bolezen upočasnimo ter ohranimo gibljivost in funkcionalnost rok, ki so nepogrešljive za naše vsakodnevne aktivnosti!

Vzroki revme v rokah se prekrivajo z raznimi dejavniki tveganja, med njih spada avtoimuna reakcija, ko telo začne napadati lastne sklepe in tkiva. To povzroči vnetje sinovialnih membran, ki obdajajo sklepe, kar vodi v bolečine, otekline in poškodbe sklepov.

Prav tako je genetsko pogojena bolezen, saj družinska pojavnost poveča tveganje za razvoj revme (prisotnost gena HLA – DRB1).

Velik dejavnik igrajo tudi razni okolijski dejavniki, kot so redno kajenje, prisotnost okužb (nekatere bakterijske ali virusne), dolgotrajen stres in hormonske spremembe (nosečnost in menopavza), ki lahko sprožijo bolezen.

Vzroki za revmo v rokah so kompleksni in vključujejo kombinacijo več dejavnikov. Čeprav vzroka ni vedno mogoče preprečiti, lahko zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasno ukrepanje bistveno omilita potek bolezni!

Dejavniki tveganja

Med pomembne dejavnike tveganja prištevamo naslednje:

• Starost (najpogosteje med 35 do 60 let),
• spol (ženske zbolijo pogosteje),
• genetika (družinska pojavnost),
• izpostavljenost okolijskim dejavnikom (kajenje in onesnaženost zraka),
• poklic (izpostavljenost nevarnim snovem),
• okužbe in
• nezdrav življenjski slog.

Razumevanje dejavnikov tveganja za revmo v rokah je ključno za zgodnje prepoznavanje bolezni in preventivno ukrepanje. Čeprav genetske predispozicije ne moremo nadzorovati, lahko z zdravim življenjskim slogom, zmanjšanjem stresa in opustitvijo škodljivih navad, kot je kajenje, zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni!

Revma v rokah lahko povzroči različne simptome, ki se razvijejo postopoma.

Glavni simptomi vključujejo:

• Bolečino v sklepih,
• jutranjo togost prstov,
• otekanje,
• utrujenost,
• simetrično prizadetost sklepov (npr. obe roki hkrati, predvsem manjši sklepi so prizadeti – zapestje in dlan),
• deformacijo sklepov (primer: labodji vrat),
• težave z finimi gibi,
• šibkost prijema in
• omejeno gibljivost.

Pomembno je, da se simptomi pravočasno prepoznajo in zdravijo, da se prepreči napredovanje bolezni in ohrani kakovost življenja!

Naročite se na zdravljenje revme v rokah

Pri diagnozi z dobro anamnezo in obsežnim kliničnim pregledom z inspekcijo in palpacijo ugotovimo vsaj en prisoten sklep z simptomi revme. Za točno diagnozo je priporočljiva uporaba slikovnih preiskav – RTG, UZ ali MRI, da se izboljša gotovost diagnoze. MRI in UZ lahko predvidita prehod iz nediferenciranega vnetja v klinični revmatoidni artritis. Pomembna je izvedba laboratorijskih testov za ugotovitev pozitivnega revmatoidnega faktorja (RF).

Nato se strokovno posvetujejo in sklenejo individualni načrt zdravljenja bolezni.

Diagnoza revme v rokah vključuje kombinacijo anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih testov in slikovnih preiskav!

Potek specialne fizioterapije

Zdravljenje je konzervativno, kjer so glavni cilji zmanjšati vnetje in bolečino, izboljšati delovanje sklepov in preprečiti njihovo deformacijo in uničenje. Bolezen se obvladuje s pomočjo zdravil, ki obvladujejo vnetje.

Najučinkovitejša na trgu so DMARD in v zadnjem času so v uporabi tudi biološka zdravila. Ta bistveno izboljšajo aktivnost bolezni in zmanjšajo strukturne okvare. Prav tako je za povrnitev popolne funkcije potreben skrbno načrtovan program vaj za izboljšanje delovanja rok, ki jih je prizadela revma.

V hujših primerih je v akutni fazi priporočena opornica za zmanjšanje simptomov. Pred začetkom vaj je potrebno simptome omilit, to pa dosežemo s protibolečinsko in protivnetno terapijo. Tople in hladne obloge pred in po vadbi prav tako zmanjšajo bolečinske simptome.

Zatem se začnejo se uvajati osnovne krepilne in vzdržljivostne vaje proti uporu s pomočjo trakov, žogic in uteži. Redno je potrebno izvajati vadbo za ohranjanje gibljivosti – raztezanje in sklepna mobilizacija (pasivna in aktivna).

Kinezioterapija je osredotočena na vaje za moč in pridobivanje mišičnih simetrij. Spodbuja se tudi aerobna vadba kot je plavanje in joga. Vaje naj se nanašajo na prizadet segment in okoliške sklepe. Primeri vaj za revmo v rokah so: stiski mehke žogice, vaje za prste, upogibanje prstov v pest, razgibavanje zapestja, vaje za cel zgornji ud itd.

Preventivno vzdrževanje je faza post rehabilitacije, kjer se strokovnjaki trudijo dolgoročno vzdrževati pridobljeno preventivno moč in funkcionalnost roke. Predvsem se skrbi za zaviranje napredovanja bolezni in preprečitev razvoja kroničnosti. Pomemben aspekt ima tudi edukacija pacienta o zdravem življenjskem slogu, ki bo prineslo dolgotrajne rezultate.

Revma v rokah je kronična bolezen, ki zahteva zgodnje zdravljenje in prilagoditve življenjskega sloga. S pravočasno fizioterapijo v Kliniki Medicofit je mogoče upočasniti napredovanje bolezni in izboljšati funkcionalnost rok ter kakovost življenja pacientov!

Prognoza revme v rokah je odvisna od več dejavnikov, kot so zgodnje prepoznavanje bolezni, vrsta zdravljenja in obsežnost poškodbe sklepa.

V zgodnjih fazah bolezni je prognoza boljša, saj se z ustrezno fizioterapijo in spremembami življenjskega sloga upočasni napredovanje bolezni in zmanjša se možnost za zaplete. Če pa je revma že napredovala je rehabilitacija zahtevnejša, vendar lahko še vedno prinese izboljšanje funkcionalnosti rok.

Čas same rehabilitacije je pri vsakem posamezniku drugačen, sega od nekaj mesecev pa do nekaj let oziroma skozi celotno življenje.

Prognoza pri revmi v rokah je lahko zelo ugodna, če se bolezen prepozna zgodaj in pravilno obravnava. Rehabilitacija zahteva čas, vendar s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem v Kliniki Medicofit lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja, obvladamo simptome ter preprečimo resne poškodbe sklepov!

Bobos, P., Nazari, G., Szekeres, M., Lalone, E. A., Ferreira, L. in MacDermid, J. C. (2019). The effectiveness of joint-protection programs on pain, hand function, and grip strength levels in patients with hand arthritis: A systematic review and meta-analysis. Journal of Hand Therapy, 32(2), 194–211. https://doi.org/10.1016/j.jht.2018.09.012

Bullock, J., Rizvi, S. A. A., Saleh, A. M., Ahmed, S. S., Do, D. P., Ansari, R. A. in Ahmed, J. (2018). Rheumatoid Arthritis: A Brief Overview of the Treatment. Medical Principles and Practice, 27(6), 501–507. https://doi.org/10.1159/000493390

Hammond, A. in Prior, Y. (2016). The effectiveness of home hand exercise programmes in rheumatoid arthritis: a systematic review. British Medical Bulletin, 119(1), 49–62. https://doi.org/10.1093/bmb/ldw024

Kourilovitch, M., Galarza-Maldonado, C. in Ortiz-Prado, E. (2014). Diagnosis and classification of rheumatoid arthritis. Journal of Autoimmunity, 48–49, 26–30. https://doi.org/10.1016/j.jaut.2014.01.027

Lamb, S. E., Williamson, E. M., Heine, P. J., Adams, J., Dosanjh, S., Dritsaki, M., Glover, M. J., Lord, J., McConkey, C., Nichols, V., Rahman, A., Underwood, M. in Williams, M. A. (2015). Exercises to improve function of the rheumatoid hand (SARAH): a randomised controlled trial. The Lancet, 385(9966), 421–429. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(14)60998-3