Ali ste že kdaj začutili nenavadno zategnjenost v križu ali med lopaticami, ki ni minila niti po dolgotrajnem počitku, ali celo občasno mravljinčenje in bolečino, ki seva v roke ali noge? Takšni simptomi so lahko posledica pogosto spregledane težave – retrolisteze. Gre za stanje, kjer se vretence premakne nazaj glede na sosednje, kar lahko povzroči kompresijo živcev, spremembo telesne drže in kronične bolečine.
Retrolisteza je sklepna disfunkcija hrbtenice, pri kateri se vretence premakne nazaj glede na sosednje vretence. Za razliko od bolj znane anterolisteze, kjer se vretence premakne naprej, gre pri retrolistezi za retrogradni premik, ki povzroči zmanjšanje medvretenčnega prostora, draženje živčnih struktur in spremembe v biomehanskem ravnovesju hrbtenice.
Vzroki za retrolistezo so različni – od degenerativnih sprememb medvretenčnih diskov, poškodb, do mišičnih neravnovesij in dolgotrajne nepravilne drže. Pogosto nastane kot posledica kroničnih preobremenitev ali po travmatskih dogodkih, kot so padci in prometne nesreče.
Pri začetnih težavah s simptomi retrolisteze se svetuje konzervativno zdravljenje, v sklopu katerega je fizioterapija ključni element okrevanja. Ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava ne le zmanjša trdovratne bolečine, temveč tudi stabilizira hrbtenico, izboljša mišično moč in gibljivost ter zmanjša tveganje za poslabšanje stanja.
Z različnimi metodami, kot so vaje za krepitev globokih stabilizatorjev trupa, sodobni instrumentalni postopki in napredne manualne tehnike, lahko bistveno vplivamo na kakovost življenja.
Ta članek ponuja vpogled v retrolistezo, njene vzroke, posledice in možnosti fizioterapevtskega zdravljenja, z namenom, da bolje razumete svoje stanje in pravočasno ukrepate hrbtenice!
Retrolisteza nastane kot posledica premika enega vretenca nazaj glede na sosednje vretence, kar vodi v zmanjšano stabilnost hrbtenice in draženje okoliških struktur, kot so živci, vezi in medvretenčni diski.
Gre za redkejšo obliko spondilolisteze, ki pogosto kaže na globje motnje v biomehaniki hrbtenice.
Med najpogostejše vzroke za nastanek retrolisteze sodijo:
degenerativne spremembe (obraba medvretenčnih diskov in malih sklepov hrbtenice zaradi staranja vodi do izgube stabilnosti in zdrsa vretenc),
prirojene nepravilnosti (nepravilna zgradba vretenc ali vezi lahko prispeva k večji možnosti za premik) in
preobremenitve (npr. dolgotrajno sedenje, ponavljajoči se gibi ali pretirana fizična obremenitev povečajo pritisk na določene dele hrbtenice).
Čeprav se retrolisteza pogosto razvija počasi in sprva neopazno, se lahko sčasoma izrazi z bolečinami v križu, togostjo in zmanjšano gibljivostjo.
Dejavniki tveganja
Stanje se najpogosteje pojavi pri posameznikih, pri katerih so prisotni določeni dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za premik vretenca nazaj. Ti dejavniki vplivajo bodisi na stabilnost hrbtenice bodisi na kakovost kriv, ki jo podpirajo.
Najpogostejši dejavniki tveganja so:
staranje (degenerativni procesi v medvretenčnih ploščicah in sklepih vodijo do izgube elastičnosti in podpore vretencem),
torakolumbalna kifoza (v kombinaciji z retrolistezo pomembno vpliva na uravnavanje sagitalnega ravnovesja),
sedeč življenjski slog (dolgotrajno sedenje, zlasti v nepravilni drži, oslabi mišice trupa),
pretekle poškodbe (zlomi ali druge travmatske poškodbe lahko pustijo trajne posledice na stabilnosti),
oslabljena mišična moč (slaba aktivacija mišic trupa pomeni slabšo mehansko podporo hrbtenici) in
nepravilno izvajanje vaj (zlasti v fitnesu lahko napačna tehnika pri vajah z obremenitvijo sproži mehansko preobremenitve določenih segmentov hrbtenice).
Zanimivo je, da številne raziskave kažejo, da ima več kot 30 % ljudi po 50. letu starosti določeno stopnjo zdrsa vretenc, pogosto brez izrazitih simptomov. Takšna retrolisteza pogosto ostane neopažena dalj časa, dokler se zaradi dodatnih obremenitev, slabše telesne drže ali starostnih sprememb ne pojavijo bolečine, togost ali drugi nevrološki znaki.
Pomembno se je zavedati, da je lahko trenutno asimptomatsko stanje čez čas povzroči resne težave s hrbtenico!
Pogosti simptomi
Simptomi retrolisteze so lahko zelo različni, od blagih in komaj zaznavnih do izrazitih in omejujočih. Vse je odvisno od stopnje zdrsa vretenca ter morebitnega pritiska na živčne strukture. Pogosto se začne z lokalizirano bolečino v spodnjem delu hrbta ali vratu, ki se stopnjuje ob dolgotrajnem sedenju, hoji ali spremembi položaja. Bolečina je lahko topa, včasih pekoča ali zbadajoča.
Pri naprednejših oblikah se pojavijo še simptomi, kot so otrplost, mravljinčenje ali šibkost v nogah ali rokah. Omenjeni simptomi nakazujejo, da zdrs vretenca že vpliva na živčne korenine. Pogosta je tudi omejena gibljivost, občutek nestabilnosti ali togosti v hrbtenici. Včasih posamezniki opisujejo občutek, da se jim nekaj “nekaj zaskoči” ali “uhaja” v križu pri določenih gibih.
Ker se simptomi lahko razvijajo postopoma, je pomembno, da nanje ne gledamo kot na normalen del staranja, temveč kot na opozorilni znak, ki zahteva strokovno obravnavo.
Diagnoza retrolisteze se začne z natančno anamnezo in kliničnim pregledom. V sklopu fizioterapevtskega pregleda strokovnjak oceni telesno držo, hojo, gibljivost hrbtenice ter mišično moč. Ob prisotnosti nevroloških simptomov, kot so bolečina, mravljinčenje ali zmanjšana mišična moč, se izvede še podroben nevrološki pregled. Ključno je razlikovati med retrolistezo in drugimi stanji, ki povzročajo podobne težave, kot so hernija diska, spinalna stenoza ali druge mišično-skelete disfunkcije.
Za dodatno potrditev diagnoze so nepogrešljive slikovne preiskave, običajno RTG v stranski projekciji, kjer je zdrs vretenca nazaj jasno viden. V kompleksnejših primerih, ko želimo podrobneje oceniti stanje medvretenčnih diskov, živčnih struktur ali mehkih tkiv, se uporabljata tudi MR ali CT.
Celostno pridobljene informacije o zdravstvenem stanju omogočajo optimalno načrtovanje rehabilitacije. Zgodnje in natančno diagnosticiranje je ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje napredovanja težav.
Zdravljenje
Zdravljenje retrolisteze je celovit proces, ki v primeru konzervativnega pristopa vključuje natančno diagnostiko, ciljno fizioterapevtsko obravnavo ter dolgoročno preventivno strategijo. Pristop klinike Medicofit je individualno usmerjen saj se zavedamo, da vsaka retrolisteza ni enaka in da je za uspešno rehabilitacijo ključno razumevanje vzroka ter obsega poškodbe. Med temeljne cilje zdravljenja retrolisteze sodijo zmanjšanje bolečine, izboljšanje stabilnosti hrbtenice in preprečevanje nadaljnjih komplikacij.
V prvi fazi, ko so še prisotne izrazite bolečine in omejitve gibanja se poslužujemo uporabe naprednih fizikalnim agensom. S TECAR Wintecare terapijo in Summus laserjem spodbujamo globoko celično regeneracijo, zmanjšujemo vnetje in izboljšujemo mikrocirkulacijo poškodovanega tkiva. Kadar so prisotne mišične napetosti, kombiniramo manualno terapijo z ustreznimi nevromišičnimi tehnikami. S tem ustvarimo pogoje za prehod v aktivno fazo rehabilitacije.
V nadaljevanju se osredotočimo na kinezioterapevtski del, kjer s pomočjo temeljnih terapevtskih vaj in naprednih stabilizacijskih vaj postopoma vračamo nadzor nad ledveno-medenično stabilnostjo. Z vključevanjem korektivnih vaj za področje medenice in celotne hrbtenice izboljšujemo poravnavo telesa in zmanjšujemo mehanski stres na poškodovano področje. Pri tem je izjemnega pomena natančno določanje intenzivnosti in kompleksnosti vaj, saj lahko nepravilno obremenjevanje vodi v ponovitev težav.
Zaključno fazo zdravljenja predstavlja program za preventivno vzdrževanje, kjer z individualno zasnovano terapevtsko vadbo dolgoročno ohranjamo optimalno mišično ravnovesje in stabilnost hrbtenice. V tem obdobju vključujemo vaje za mišično vzdržljivost, nevromišično kontrolo ter funkcionalno gibljivost.
Poleg vadbe svetujemo tudi prilagoditev vsakodnevnih navad, kot so ergonomija sedenja, gibanje med delom in razbremenitev hrbtenice pri dvigovanju bremen.
Glavni cilj zdravljenja retrolisteze je, da se pacient ne le znebi bolečine, temveč ohrani zdravo hrbtenico in samozavestno telesno držo tudi na dolgi rok.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri retrolistezi je odvisna od resnosti premika in pravočasnosti zdravljenja. Z ustrezno fizioterapijo lahko pogosto dosežemo izboljšanje in zmanjšanje bolečin.
Rehabilitacija običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od kompleksnosti premika. Po aktivni fazi je ključnega pomena preventivni program vzdrževanja, ki pomaga preprečiti ponovitev težav in ohranja stabilnost hrbtenice.
Jeon, C.-H., Park, J.-U., Chung, N.-S., Son, K.-H., Lee, Y.-S. in Kim, J.-J. (2013). Degenerative retrolisthesis: Is it a compensatory mechanism for sagittal imbalance? The Bone & Joint Journal, 95-B(9), 1244–1249. https://doi.org/10.1302/0301-620X.95B9.31237
Kang, K. K., Shen, M. S., Zhao, W., Lurie, J. D. in Razi, A. E. (2013). Retrolisthesis and lumbar disc herniation: a postoperative assessment of patient function. The Spine Journal, 13(4), 367–372. https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1529943012012934
Zhu, F., Bao, H., Liu, Z., Zhu, Z., He, S. in Qiu, Y. (2017). Lumbar Retrolisthesis in Aging Spine: What are the Associated Factors? Clinical Spine Surgery, 30(6), E677. https://doi.org/10.1097/BSD.0000000000000198
