Stegenske mišice so ključni igralci vsakega koraka, skoka ali pospeška in so med najbolj obremenjenimi mišicami v našem telesu! Poškodba teh mišic ne prizadene le vrhunske športnike na vrhuncu kariere, temveč lahko vsakogar od nas začasno postavi na klop.
Ali ste vedeli, da je mišica kvadriceps razdeljena na 4 dele? Poznamo rectus femoris, vastus lateralis, ki leži na zunanji strani stegna, vastus medialis na notranji strani stegna in vastus intermedius. Glavna funkcija mišice je to, da izteguje koleno in upogiba kolk.
Pogosto je lahko poškodba kvadricepsa zelo boleča in izčrpajoča. Velikokrat se pojavijo njeni nategi ali udarnine kot posledica raznih športnih dejavnosti. Najpogosteje je poškodovana mišica rectus femoris, zaradi njene lege, križanja dveh sklepov, prisotnosti vlaken tipa II itd.
Pravilna rehabilitacija je ključna za hitro okrevanje in preprečevanje ponovnih poškodb. Toda ali ste vedeli, da samo počitek in led danes nista več dovolj? Medicina nam ponuja boljše rešitve, ki vključujejo aktiven pristop in skrbno načrtovano obremenjevanje poškodovanega predela.
V tem članku bomo razkrili najučinkovitejše pristope za okrevanje po poškodbi stegenske mišice in vas popeljali skozi korake, ki vam bodo pomagali, da se vrnete močnejši kot kdaj koli prej!
Naročite se na specialistično fizioterapijo
Poškodba ali nateg mišice kvadriceps je navadno akutna poškodba, ki nastane zaradi raztezanja mišice, velikokrat ob sočasni močni mišični kontrakciji ali ob ponavljajoči preobremenitvi.
Poškodbe se navadno zgodijo športnikom, ki izvajajo eksplozivna gibanja (npr. nogomet ali ragbi).
Poznamo tri mehanizme poškodbe:
- Nenadna upočasnitev noge (brcanje),
- Silovito krčenje kvadricepsa (šprint) in
- Hitro upočasnjevanje preobremenjene mišice (hitre spremembe smeri).
Dejavniki tveganja
Poškodbe stegenskih mišic so pogoste pri športnikih in rekreativcih, a nanje vpliva več dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastanek:
- Spol (moški bolj nagnjeni),
- Starost (starejši pogosteje),
- Šport,
- Pretekle poškodbe kvadricepsa,
- Dominantna noga,
- Neprimerno ogrevanje in
- Neustrezna fizična pripravljenost.
Razumevanje teh dejavnikov je ključno za preprečevanje poškodb in zagotavljanje dolgoročne funkcionalnosti mišic!
Simptomi se lahko med stopnjami poškodbe nekoliko razlikujejo, vendar so najpogostejši:
- Ostra bolečina,
- Oteklina,
- Modrice,
- Občutek napetosti,
- Omejena funkcija
- Zmanjšana mišična moč,
- Zmanjšan obseg giba in
- Težave pri hoji.
Simptomi se pogosto pojavijo nenadoma, zlasti pri akutni poškodbi, medtem ko so pri preobremenitvi lahko postopni!
Večino mišičnih poškodb lahko diagnosticiramo s temeljito anamnezo in natančnim kliničnim pregledom. Pri anamnezi pacient poroča o ostri bolečini na predelu sprednjega dela stegna, ki je povezana z gibanjem. Vedno to območje tudi previdno palpiramo, kjer zaznamo občutljivost, bolečino pa navadno sproži raztezanje. Kliničnega pregleda se navadno lotimo z opazovanjem in inspekcijo, nato pa manualno testiramo mišice, kjer pacient ob kontrakciji kvadricepsa začuti bolečino in nelagodje.
Pri diagnozi je potrebno razdeliti na stopnje poškodbe stegenske mišice:
- stopnja (blag nateg – poškodovanih je omejeno število mišičnih vlaken, moč in obseg giba sta ohranjena, prisotna je blaga bolečina),
- stopnja (zmerni nateg – natrgana je skoraj polovica mišičnih vlaken, pristona je bolečina in oteklina po poteku mišice) in
- stopnja (popolno pretrganje mišice – tetiva je ločena od trebuha mišice, značilna je huda oteklina in popolna izguba funkcije).
Poškodbo lahko tudi razdelimo na akutno (posledica enkratnega dogodka) ali kronično (posledica trajnih preobremenitev).
Za jasno potrditev diagnoze se uporablja tudi slikovna diagnostika, največkrat ultrazvok in magnetna resonanca, ki zagotovita potrebne informacije o obsegu poškodbe, vrsti in prognozi.
Nato se strokovni kader med seboj posvetuje in izdela individualen načrt zdravljenja prilagojen glede na vsakega posameznika in njegove deficite.
Potek fizioterapevtskega zdravljenja
Zdravljenje poškodb stegenske mišice je odvisno od lokacije in vrste poškodbe, kjer blage do zmerne poškodbe kvadricepsa zdravimo konzervativno s primernim rehabilitacijskim programom. V primeru, da je prišlo do popolnega natrganja je smiselna operacija za ponovno pritrditev tetive kvadricepsa.
V začetni fazi se sledi POLICE protokolu (P – zaščita, OL – optimalna obremenitev, I – hlajenje poškodovanega predela, C – kompresija in E – elevacija spodnjega uda nad nivo srca). V tej fazi je svetovana uporaba bergel in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. Sledi tudi uporaba raznih fizikalnih agensov za umiritev simptomov.
Indicirana je Tecar terapija za blaženje bolečine ter limfna drenaža, Sixtus ultrazvočna krioterapija ali presoterapija za ublažitev otekline. Prav tako se izvaja tako pasivna kot aktivna sklepna mobilizacija za ohranitev gibljivosti in se začne uvajati osnovne vaje za mišično moč.
Sledeča faza se osredotoča na optimalno in varno stopnjevanje obremenitev ter zagotavljanje ustrezne mišične moči. Tukaj kineziologi naučijo pacienta varnih razteznih vaj (za kvadriceps, za fleksorje kolka, ki so pogosto napeti in druge dele spodnjih udov) in krepilnih vaj.
Krepilne vaje naj se začnejo z izometriko, napredujejo v koncentriko in kasneje v ekscentriko. Primeri vaj so: dvigi iztegnjene noge, napenjanje kvadricepsa s pomočjo dorzalne fleksije gležnja (prste k sebi), vaje z iztegi noge, počepi (prvo ob steni, nato samostojno), stopanje na stopnico itd.
Ko pacient primerno napreduje se začne z uvajanjem težjih vaj, začne se učiti pliometrična gibanja kot so skoki, doskoki in spremembe smeri. Ne smemo pozabiti tudi na nadzor in koordinacijo gibanja, kjer je potrebno izvajanje progresivnih proprioceptivnih vaj in specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja. V primeru, da je naš pacient športnih mu predstavimo specifične vaje in izvedemo varen return to sport.
Post rehabilitacija ali faza preventivnega vzdrževanja je namenjena managementu in preprečevanju nastanku kroničnih stanj, dolgoročnemu vzdrževanju funkcionalnosti, preventivne moči in zdrave fizične kondicije. Pomemben del je tudi edukacija pacienta o zdravem življenjskem slogi in načinih, kako se v prihodnje lahko izogne tej poškodbi.
Z dosledno rehabilitacijo v Kliniki Medicofit, strokovnim vodenjem in potrpežljivostjo se lahko po poškodbi stegenske mišice vrnete ne le v prvotno formo, temveč tudi močnejši, bolj gibljivi in bolje pripravljeni na prihodnje izzive. Ključ do uspeha je nikoli ne prehitevati procesa okrevanja!
Prognoza za poškodbo stegenske mišice je običajno dobra, če je zdravljenje pravočasno in primerno. Trajanje okrevanja in verjetnosti popolne vrnitve k normalni funkciji pa sta odvisna od same resnosti poškodbe, splošnega zdravstvenega stanja pacienta in doslednosti rehabilitacijskega procesa.
Pri blagi poškodbi traja do 2 tedna, pri zmerni poškodbi od 4 – 8 tednov, pri hudi oziroma pri popolnem pretrganju pa ta traja dlje, okrog 3 – 6 mesecev.
Sodobni protokoli rehabilitacije, ki temeljijo na znanstvenih dokazih omogočajo, da večina pacientov popolnoma okreva po poškodbah stegenskih mišic. Ključno pa je, da ne hitite in sledite rehabilitaciji, ki je vodena s strani strokovnjakov, ki vas bodo varno usmerjali skozi vse faze okrevanja!
Alonso, A., Hekeik, P. in Adams, R. (2000). Predicting recovery time from the initial assessment of a quadriceps contusion injury. Australian Journal of Physiotherapy, 46(3), 167–177. https://doi.org/10.1016/S0004-9514(14)60326-3
Kary, J. M. (2010). Diagnosis and management of quadriceps strains and contusions. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 3(1), 26–31. https://doi.org/10.1007/s12178-010-9064-5
Mukherjee, S. (2016). PHYSIOTHERAPEUTIC MODALITIES IN QUADRICEPS REHABILITATION: A SYSTEMATIC REVIEW.
Pietsch, S. in Pizzari, T. (2022). Risk Factors for Quadriceps Muscle Strain Injuries in Sport: A Systematic Review. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 52(6), 389–400. https://doi.org/10.2519/jospt.2022.10870
