Ostra bolečina pri dihanju, nelagodje ob gibanju ali bolečina v prsnem košu ob kašljanju ali smejanju – to so pogosti znaki, da je lahko z vašimi rebri nekaj narobe. Čeprav se zdi, da gre za manjšo težavo, lahko nepravilno zdravljenje vodi v dolgotrajno bolečino. Poškodb reber ne smete zanemarjati!
Poškodba reber je najpogostejša vrsta poškodbe prsnega koša, pri kateri pride do zloma reber ali do natega mišic med rebri. Večinoma gre za posledico padca, udarca ali športnih aktivnostih, včasih pa je povzročitelj poškodbe tudi dolgotrajna preobremenitev. Značilna je bolečina na mestu poškodbe.
Fizioterapija igra osrednjo vlogo pri rehabilitaciji poškodbe reber. S ciljanimi vajami, tehnikami sproščanja mišic in izboljšanjem dihalnega vzorca lahko dosežemo učinkovito okrevanje. Poleg omenjenega se z ustreznim zdravljenjem zmanjša tudi tveganje za nastanek kronične bolečine in izboljša kakovost življenja po poškodbi.
V nadaljevanju si bomo ogledali najpogostejše simptome, vzroke poškodb reber ter kako s pomočjo fizioterapije poskrbeti za učinkovito okrevanje!
Poškodbe reber lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov, pri čemer so najpogostejši naslednji:
travma (topa poškodba prsnega koša, značilna za prometne nesreče),
sistemske bolezni (stresni ali patološki zlomi zaradi osteoporoze ali druge bolezni),
oživljanje ob življenjski ogroženosti (lahko pride do zloma reber).
Razumevanje teh vzrokov nam pomaga prepoznati ključne dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na verjetnost nastanka poškodb reber in njihovo pravočasno obravnavo!
Dejavniki tveganja
Verjetnost za poškodbo reber se poveča ob prisotnosti določenih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na trdnost kosti ali povečujejo možnost za poškodbo prsnega koša.
Med dejavnike tveganja spadajo:
starost (starejši imajo zmanjšano kostno gostoto, kar poveča tveganje za nastanek zloma že pri manjših udarcih, medtem ko so otroci zaradi nerazvitega skeleta prav tako občutljivi za poškodbe),
osteoporoza (lahko vodi do stresnih ali patoloških zlomov reber),
športne aktivnosti (športi s ponavljajočimi gibi, lahko vodijo do stresnih zlomov zaradi preobremenitev),
obsevanje (oslabi kostno strukturo in naredi rebra bolj krhka in dovzetna za poškodbo) in
slaba prehrana (pomanjkanje vitamina D).
Poznavanje dejavnikov tveganja je ključno za zgodnje prepoznavanje poškodb, saj so prvi simptomi pogosto neopazni ali so pogosto zamenjani za druge težave!
Značilni simptomi
Najpogostejši simptom pri poškodbi reber je bolečina, ki se lahko pojavi ob dotiku, dihanju, kihanju ali kašljanju. Zaradi tega začnejo posamezniki pogosto dihati plitko, kar privede do zmanjšanega prezračevanja pljuč. Posledično se lahko razvije tudi atelektaza (kolaps pljučnih mešičkov), ki oteži dihanje in poveča tveganje za nastanek pljučnice.
Med drugimi pogostimi simptomi in znaki so tudi:
topa bolečina v rebrih (najizrazitejša ponoči ali zjutraj),
bolečina pri ležanju na prizadeti strani (zaradi pritiska na rebra) in
bolečina med gibanjem (upogibanje, obračanje ali dvigovanje rok in potiskanje ter vlečenje).
Zaradi nespecifičnih simptomov in tveganja za zaplete je natančna diagnoza ključna za pravočasno zdravljenje in učinkovito rehabilitacijo!
Diagnoza poškodbe reber se začne z anamnezo in kliničnim pregledom, kjer upoštevamo okoliščine poškodbe, prisotne simptome in potencialne omejitve gibanja. Ob sumu na zlom ali druge poškodbe reber je smiselno opraviti slikovno diagnostiko.
Med najpogosteje uporabljene postopke slikovne diagnostike spadajo RTG (osnovna metoda za potrditev zloma), CT (omogoča boljši prikaz reber, mehkih tkiv ali zapletov), MR (redkeje, za oceno mehkih tkiv) in UZ (zaznava hematomov in tekočine).
V urgentnih oddelkih je ključnega pomena, da radiolog, ne le ugotovi prisotnost poškodb reber, temveč tudi opozori zdravnika na poškodbe, značilne za posamezne organe, specifične travmatske vzorce in akutne zaplete pri poškodbi reber, ki zahtevajo nujno pomoč.
Natančna in pravočasna diagnoza je temelj učinkovitega zdravljenja in preprečevanja morebitnih zapletov!
Zdravljenje
Poškodbe reber je potrebno jemati resno, še posebej zlome reber, saj so ti povezani z veliko obolevnostjo in umrljivostjo, ki se povečujeta z večjim številom zlomljenih reber. Ključni zapleti, povezani z zlomom reber, so bolečina, hemotoraks, pnevmotoraks, hematomi, pljučna kontuzija, žilne poškodbe in poškodbe trebušnih organov. Zaradi teh zapletov sta pravočasno zdravljenje in ustrezna rehabilitacija ključna za preprečevanje dolgotrajnih posledic.
V akutni fazi je glavni cilj obvladovanje bolečine in preprečevanje zapletov. Uporabljajo se analgetiki in v hujših primerih opiodi. Osebe naj se izogibajo globokemu dihanju, zato je ključnega pomena tudi spremljanje dihalnih funkcij in preprečevanje pljučnice. Smiselna je tudi aplikacija kineziotapinga (še posebej ob prisotnosti otekline in modrice) ter nežna mehkotkivna masaža in mobilizacija.
V nadaljevanju oz. kinezioterapevtski fazi se osredotočamo na obnovo gibljivosti in dihalnih funkcij. Vključimo dihalne vaje in vaje za izboljšanje gibljivosti zgornjega dela telesa ter krepitev mišic trupa, ki pomagajo pri stabilizaciji in preprečevanju ponovnih poškodb.
Post rehabilitacija je namenjena za vzdrževanje gibljivosti, nadaljnji krepitvi mišic in postopnemu vračanju k željenim aktivnostim in športu. Psihološka podpora in pravilna telesna drža prav tako pomembno pripomoreta k popolnem okrevanju.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 63-letni gospod je prišel na fizioterapevtsko zdravljenje po zlomu devetega rebra na desni strani. Zlom se je zgodil kot posledica dvotedenskega kašlja. Zaradi odsotnosti potencialnih komplikacij (pnevmotoraks, plevralni izliv…) se je zdravnik odločil za konzervativni pristop s farmakološkim zdravljenjem, kliničnim opazovanjem, svetovana pa je bila primerna fizioterapevtska obravnava.
Začetno stanje: Na diagnostično terapijo je gospod prišel v petem tednu po diagnosticiranem zlomu rebra. Poročal je o ostri bolečini na desni strani, ki je prisotna ob vdihu. Podrobna inspekcija je razkrila zmanjšano mobilnost prsnega koša desnostransko ter omejeno gibljivost torakalne hrbtenice.
Cilji zdravljenja: Odpraviti bolečine na področju zloma, izboljšati mobilnost prsnega koša in gibljivost torakalne hrbtenice ter povečati dihalno kapaciteto in splošno funkcijo pljuč.
Potek zdravljenja: Na mestu zloma sta se uvodoma izvajala Summus laser in PERISO diamagnetna terapija za pospešitev procesov celjenja. Ob izboljšanju simptomov se je pričelo z intenzivnejšim obremenjevanjem dihalne muskulature v kombinaciji z aktivnimi vajami za izboljšanje mobilnosti trupa.
Končno stanje: Pacient je ob koncu zdravljenja izpostavil izboljšanje dihalne funkcije. Bolečine v prsnem košu ob vdihu več niso bile prisotne, mobilnost prsnega se je znatno izboljšala, rentgensko slikanje pa je pokazalo popolno zacelitev zloma.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza poškodbe reber je običajno dobra, z okrevanjem v 6 do 8 tednih pri enostavnih poškodbah ali zlomih. V primeru hujših poškodb rehabilitacija traja do 12 tednov, odvisno od zapletov.
Klinika Medicofit vam s celostnim pristopom in strokovno podporo omogoča hitro okrevanje po poškodbah reber!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
He, Z., Zhang, D., Xiao, H., Zhu, Q., Xuan, Y., Su, K., Liao, M., Tang, Y. in Xu, E. (2019). The ideal methods for the management of rib fractures. Journal of Thoracic Disease, 11(Suppl 8), S1078–S1089. https://doi.org/10.21037/jtd.2019.04.109
Talbot, B. S., Gange, C. P., Chaturvedi, A., Klionsky, N., Hobbs, S. K. in Chaturvedi, A. (2017). Traumatic Rib Injury: Patterns, Imaging Pitfalls, Complications, and Treatment. Radiographics: A Review Publication of the Radiological Society of North America, Inc, 37(2), 628–651. https://doi.org/10.1148/rg.2017160100
van Aswegen, H. (2020). Physiotherapy management of patients with trunk trauma: A state-of-the-art review. The South African Journal of Physiotherapy, 76(1), 1406. https://doi.org/10.4102/sajp.v76i1.1406
