Pokanje v sklepih – Vzroki in rehabilitacija

Ste se kdaj vprašali, zakaj vaši sklepi pokajo, ko se raztegnete ali naredite nenaden gib? Ta nenavaden zvok, ki včasih lahko prestraši človeka, saj mnogi mislijo, da ta nakazuje na težave. Ali je res to znak težave ali je zgolj posledica utrujenih sklepov, ki nas opominjajo na naš vsakdanji ritem?

Pokanje sklepov ali strokovno imenovano krepitacija, je zvok, ki ga slišimo pri premikanju sklepov. Najpogosteje se pojavi na sklepih prstov, hrbtenice, ramena ali kolena. Pojav je lahko povsem normalen, vendar včasih sproža zaskrbljenost, še posebej če je povezan z bolečino in omejenim obsegom gibljivosti.

Kako nastane pokanje v sklepih? Lahko je posledica več različnih mehanizmov:

• sproščanje plinov v sklepni tekočini (ko se sklep raztegne se tlak v sklepni kapsuli zmanjša in to privede do sproščanje plinov),
• premik vezi ali kit (čez kostne strukture sklepa),
• trenje na spremenjenih sklepnih površinah (predvsem pri starejših osebah z obrabo sklepov – artroza),
• posledica vnetja ali poškodb (možne so poškodbe vezi, sklepne kapsule ali artritisa).

Ali je pokanje v sklepih nevarno? Navadno je pokanje v sklepih neškodljivo, vendar če ga spremlja bolečina ali druge neprijetnosti pa lahko služi kot opozorilni znak. V tem primeru se je dobro posvetovati s fizioterapevtom, saj lahko ob ne ukrepanju to vodi v zmanjšano dolgoročno zdravje in kakovost življenja!

V tem članku se bomo poglobili v vzroke pokanja sklepov in odkrili, kako lahko ustrezna rehabilitacija pripomore k bolj zdravemu in lahkotnejšemu gibanju. Berite dalje in izvedeli boste ogromno uporabnih informacij!

Naročite se na specialistično fizioterapijo

Vzrokov za nastanek je več med njih spadajo razni premiki kit čez kosti, trenje, ki se dogaja na sklepnih površinah, prisotnost vnetja (npr. artritis ali burzitis) v okolišu, nestabilnost sklepov (kot posledica oslabljenih ligamentov in prekomerne gibljivosti) ali preobremenitev kot posledice nepravilne drže ali biomehanike sklepa.

Razumevanje vzrokov pokanja v sklepih je ključno za ustrezno ukrepanje in zdravje vaših sklepov!

Dejavniki tveganja

Študije poročajo o pogostih dejavniki tveganja za pokanje v sklepih, najpogosteje omenjeni so:

• Pretekle operacije ali poškodbe na območju, kjer se pojavljajo poki,
• Hipermobilnost,
• Povišan ITM (povečan je pritisk na sklepe),
• Sedentarnost (dolgotrajno sedenje in neaktivnost),
• Spol,
• Starost (starejši so dovzetnejši za poke) in

Pokanje v sklepih je lahko posledica naravnih fizioloških procesov ali pa znak osnovnih težav, ki jih lahko poslabšajo določeni dejavniki tveganja!

Pogosti simptomi, ki spremljajo pokanje v sklepih so:

• Bolečina,
• Oteklina,
• Omejena gibljivost in togost sklepa,
• Občutek nestabilnosti in
• Prisotno slišno škripanje.

Navadno pokanje brez bolečin ni nevarno, vendar če opazite katerega od zgoraj navedenih simptomov, je priporočljivo, da čim prej obiščete fizioterapevta za natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje!

Diagnoza se začne s pregledom predhodne zdravstvene dokumentacije in s podrobno anamnezo. Pri anamnezi fizioterapevt povpraša o pojavu pokanja, kakšni simptomi ga spremljajo, kako pogosto se pojavlja in ali obstaja zgodovina preteklih poškodb. Nato se loti skrbno načrtovanega kliničnega pregleda z inspekcijo in palpacijo območja. Preveri tudi obseg gibljivosti in prisotnost mišične oslabelosti.

Poznamo tudi specifične ortopedske teste za različne patologije na različnih sklepih, kjer želimo za pozitiven test zaznati pokanje.

Po potrebi je smiselno narediti diagnostične preiskave ali teste, najpogosteje se uporablja RTG (stanje sklepnih površin in morebitne poškodbe kosti), MR (slika mehkih tkiv in zaznavanje poškodb meniskusa, vezi ali vnetij) ali UZ.

Sledi izdelava individualnega načrta zdravljenja, ki je prilagojena vsakemu pacientu glede na njegove potrebe in cilje.

Natančna diagnoza težave je ključna za pravočasno zdravljenje in preprečevanje dolgoročnih degenerativnih težav s sklepi!

Potek fizioterapevtskega zdravljenja

Celostno zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje simptomov – pokanja, odpravljanje vzrokov in preprečevanje ponovitve. Najpogostejša oblika zdravljenja je konzervativna, le v redkih primerih je indicirano operativno zdravljenje.

Akutna faza je namenjena obvladovanju simptomov z začasnim počitkom in omejitvijo aktivnosti, ki poslabšajo ali izzovejo pokanje. Smiselna je aplikacija Sixtus ultrazvočne krioterapije za zmanjšanje vnetja in otekline, protibolečinska Tecar terapija ali uporaba zdravil. Ko se simptomi umirijo se začne z izvajanjem osnovnih vaj za mišično – vezivno moč in propriocepcijo.

Kinezioterapija je faza celostnega zdravljenja poškodbe, kjer se osredotočajo na izboljšanje gibljivosti sklepa in okrepiti mišice okoli sklepa. Kineziologi vas naučijo razteznih vaj za povrnitev normalnega obsega giba, krepilnih vaj oziroma progresivnih vaj za mišično – vezivno moč (npr. ob pokanju v kolenu je potrebno krepiti kvadriceps, pri rami pa rotatorno manšeto, mišice ki zagotovijo sklepu stabilnost).

Poudarek je na stabilnosti in izvajanju progresivnih vaj za propriocepcijo in specialnih vaj za izboljšanje ravnotežja. Prav tako moramo v rehabilitacijo vključiti funkcionalni trening za krepitev mišičnih skupin, ki sodelujejo pri specifičnih gibih, ki jih pacient pogosto izvaja. Paciente naučimo pravilne drže in po potrebi korigiramo nepravilne gibalne vzorce oziroma biomehaniko gibanja.

V fazi preventivnega vzdrževanja pa je cilj preprečevanje ponovnih težav in ohranjanje zdravja sklepov. Tukaj pacientu predstavimo kako naj dolgoročno vzdržuje funkcionalnost sklepov, preventivno moč in skrbi za svojo fizično kondicijo. Zelo pomembna je v tej fazi tudi edukacija, zato smo pripravili nekaj uporabnih nasvetov za osebe, ki se srečujejo s pokanjem v sklepih.

Edukacija – kako zmanjšati tveganje za pokanje v sklepih?

• ohranjajte zdravo telesno težo.
• redno izvajajte vaje za gibljivost, moč in stabilnost sklepov.
• poskrbite za pravilno držo in ergonomijo pri delu ter športu,
• uživajte hrano, bogato s hranili, ki podpirajo zdravje sklepov (kolagen, omega-3, kalcij, vitamin D).
• poiščite pomoč za poškodbe ali kronične težave, da preprečite dolgoročne posledice.

Pravočasno ukrepanje in preventiva sta ključni za ohranjanje zdravih sklepov brez pokanja in zmanjša se tveganja za težave!

Napoved je navadno dobra, ampak je odvisna od vzroka pokanja, resnosti težav, dejavnikov kot so starost, telesna pripravljenost in sodelovanje pri rehabilitaciji.

Navadno pokanje brez bolečin navadno ne potrebuje dolgotrajne rehabilitacije, pri pokanju zaradi mišične oslabelosti ali slabe drže pa je priporočena rehabilitacija od nekaj tednov do 2 meseca. Pri pokanju zaradi preobremenitev se stanje izboljša v 1 – 3 mesecih, pri poškodbah sklepov lahko traja od nekaj mesecev do enega leta in pri hipermobilnosti sklepov (stanje je kronično), vendar se z vajami za stabilizacijo da stanje učinkovito obvladovati.

Če povzamemo povprečno trajanje rehabilitacije traja:

• za blage težave (2 – 6 tednov),
• za zmerne težave (6 – 12 tednov),
• kronične težave (3 – 12 mesecev ali več) in
• pooperativna rehabilitacija (6 – 12 mesecev – odvisno od vrste operacije).

Pravilno izvedena rehabilitacija v Kliniki Medicofit je ključna za povrnitev funkcionalnosti sklepa, preprečevanje poškodb in dolgoročno zdravje sklepov. Bodite vztrajni in potrpežljivi, saj napredek pogosto prihaja postopoma!

deWeber, K., Olszewski, M. in Ortolano, R. (2011). Knuckle Cracking and Hand Osteoarthritis. The Journal of the American Board of Family Medicine, 24(2), 169–174. https://doi.org/10.3122/jabfm.2011.02.100156

Duan, G., Cai, S., Lin, W. in Pan, Y. (2021). Risk Factors for Patellar Clunk or Crepitation after Primary Total Knee Arthroplasty: A Systematic Review and Meta-analysis. The Journal of Knee Surgery, 34(10), 1098–1109. https://doi.org/10.1055/s-0040-1701515/

Ilgunas, A., Wänman, A. in Strömbäck, M. (2020). ‘I was cracking more than everyone else’: young adults’ daily life experiences of hypermobility and jaw disorders. European Journal of Oral Sciences, 128(1), 74–80. https://doi.org/10.1111/eos.12675/

Robertson, C. J. (2010). Joint crepitus–are we failing our patients? Physiotherapy Research International: The Journal for Researchers and Clinicians in Physical Therapy, 15(4), 185–188. https://doi.org/10.1002/pri.492