Mišični krči (spazem) in bolečine – Kaj lahko naredim?

Ste že kdaj doživeli nenaden in boleč trenutek, ko se mišica brez opozorila skrči in onemogoči gibanje? Lahko se pojavi tako pri športnikih med intenzivnim treningom kot pri pisarniških delavcih, ki ure presedijo v enakem položaju. Za kaj gre?

Gre za nenadno, nehoteno in boleče krčenje mišic imenovano mišični krč. Kot posledica se pojavi kratkotrajna bolečina in oteklina. Sama pojavnost v splošni populaciji je dokaj razširjena, saj okrog 37 % ljudi letno prizadenejo ti mišični krči.

Ti so navadno idiopatskega (neznanega) izvora in najpogosteje prizadenejo mečne mišice in mišice stopala. Trajanje mišičnih krčev je kratko in je redko posledica resnih sistemskih motenj. To lahko hitro preverimo z natančno anamnezo in podrobnim kliničnim pregledom.

Kaj lahko naredim? Pomembno je, da se ob večkratnem pojavljanju mišičnih krčev obrnete na strokovnjaka, ki vam jih bo pomagal za vedno odpraviti z rehabilitacijo in primernimi preventivnimi ukrepi! V nasprotnem primeru, če z obiskom fizioterapevta odlašate, se lahko pojavi kronična oblika krčev, trajno se oslabijo mišice in omeji gibanje!

Obisk fizioterapevta vam lahko pomaga prepoznati osnovne vzroke krčev in jih učinkovito odpraviti, kar je ključnega pomena za preprečevanje dolgoročnih posledic in ohranjanje kakovostnega gibanja.

Vzrokov za nastanek je več, lahko gre za krče neznanega vzroka, ki se pogosteje pojavijo v nočnih urah. Lahko gre tudi za mišične krče, ki so bili povzročeni z vadbo (po naporni vadbi), ali fiziološki krči, ki so posledica določenih nevroloških in presnovnih motenj.

Točen mehanizem nastanka je neznan, ampak so študije dokazale, da so mišični krči posledica reaktivacije živčnega sistema.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja se razlikujejo med posamezniki, vendar so največkrat omenjeni prav ti:

• Dednost in družinska pojavnost,
• spol: pri moški je to pogosteje,
• starost: pogosteje se pojavlja pri ljudeh nad 50. letom,
• povišan ITM: pri prekomerno težkih in
• intenzivnost vadbe in trajanje.

Simptomi mišičnih krčev se običajno pojavijo nenadoma in lahko vključujejo naslednje:

• Nenadna bolečina: Ostro, intenzivno nelagodje ali bolečina na prizadetem območju.
• Zategovanje mišice: Občutek, da je mišica napeta, otrdela ali kot v “vozel”.
• Vidno trzanje ali zategnjenost mišice: Mišica je lahko trda na dotik in včasih opazno premikajoča ali krčeča.
• Težave pri premikanju: Omejena sposobnost premikanja prizadetega uda ali območja zaradi zategnjenosti mišice.
• Kratkotrajna narava: Krči običajno trajajo od nekaj sekund do nekaj minut, redko dlje.

Krči se lahko pojavijo po intenzivni fizični aktivnosti, ponoči ali po dolgotrajnem sedenju ali stojenju. Prizadenejo lahko eno mišico ali manjšo skupino mišic (npr. mečne mišice, stopala, stegna).

Dodatni simptomi, ki lahko spremljajo mišične krče v posebnih okoliščinah:

• Občutek šibkosti v mišici po krču.
• Oteklina ali občutljivost mišice, če so krči pogosti ali intenzivni.

Če se mišični krči pojavljajo pogosto, trajajo dlje časa ali so povezani z drugimi simptomi, kot so šibkost, mravljinčenje ali bolečina, je lahko potrebna zdravniška ocena, saj so lahko znak osnovnega stanja, kot so elektrolitsko neravnovesje, dehidracija ali nevrološke motnje.

Naročite se na zdravljenje mišičnih spazmov

Diagnostika se začne z izčrpno anamnezo, kjer je potrebno povprašati pacienta o zgodovini stanja in družinski pojavnosti, kjer se lahko pojavi sum na nevrološki ali presnovni vzrok. Sledi pregled zdravstvene dokumentacije in izvedba natančnega kliničnega pregleda.

Pri tem je potrebno narediti tudi nevrološki pregled s pregledom po dermatomih (področje kože, ki ga senzorično oskrbuje en hrbtenjačni živec) in miotomih (skupina mišic, ki jih oživčuje določen hrbtenjačni živec), kjer izključimo možnost prizadetosti živčevja. Potrebno je izvesti tudi  laboratorijski pregled krvi.

Strokovnjaki se med seboj posvetujejo in skupaj izdelajo individualen načrt zdravljenja.

Fizioterapevtsko zdravljenje

Zdravljenje mišičnih krčev je konzervativno, kjer je aktivno ali pasivno raztezanje prizadetih mišic daleč najučinkovitejša in najvarnejša metoda. Bolečine se lahko kratkotrajno lajša s pomočjo protibolečinskih zdravil, ena izmed učinkovitih farmakoloških tehnik je tudi zdravilo kinin.

Akutna faza v Kliniki Medicofit naj se osredotoča na omejevanje simptomov z Wintercare Tecar terapijo in Sixtus ultrazvočno terapijo. Svetuje se tudi masaža mehkih tkiv, saj mehanski pritisk med masažo spremeni živčno vzburjenost, kar zmanjša možnost za nastanek krčev.

Kineziotaping med vadbo se je izkazal tudi kot primerna metoda, saj se tako poveča lokalni pretok krvi in se zmanjša pritisk na mehanoreceptorje (živčni končiči v telesu). Začne se z izvajanjem osnovnih vaj, predvsem je poudarek na razteznih vajah.

Kinezioterapevti skrbijo za progresijo vaj, kjer je potrebno izvajati korektivne vaje za izboljšanje biomehanike hoje in teka, odpraviti mišična neravnovesja in ravnotežne težave, ki bi lahko vplivale na mišične krče.

Pomembna je krepitev mišic zadnje lože in gluealnih mišic, ki so pogosto pri teh pacientih oslabeli. Nekaj dokazov ima tudi ekscentična vadba, saj naj bi bili mišični krči povezani z tendinopatijami, katerim ustreza ta način vadbe.

Spodbuja se tudi dnevno raztezanje za povečanje gibljivosti, enostavne raztezne vaje naučimo pacienta, da jih lahko samostojno izvaja tudi doma.

V fazi post rehabilitacije ima veliko vlogo preventiva, kjer je potrebno skrbeti za zadostno hidracijo in pitje elektrolitov, pravilno ogrevanje pred telesno vadbo in primerno dinamično raztezanje pred ter statično raztezanje po vadbi. Medtem se skrbi za dolgoročno ohranjanje funkcionalnosti in optimalne moči.

Z ustrezno preventivo in pravočasnim ukrepanjem mišični krči redko povzročajo resne težave!

Napoved je običajno dobra, saj gre navadno za nenevarne težave. Pogosto izginejo sami od sebe brez trajnih posledic.

Čas okrevanja pri lažjih mišičnih krčih je do nekaj minut, kjer občutljivost traja do 48 h, pri hujših mišičnih krčih pa od nekaj dni do nekaj tednov.

Mišični krči so pogost pojav, katerega lahko s primerno rehabilitacijo v Kliniki Medicofit trajno odpravimo!

Edouard, P. (2014). Exercise associated muscle cramps: Discussion on causes, prevention and treatment. Science & Sports, 29(6), 299–305. https://doi.org/10.1016/j.scispo.2014.06.004

McGee, S. R. (1990). Muscle Cramps. Archives of Internal Medicine, 150(3), 511–518. https://doi.org/10.1001/archinte.1990.00390150025005

Miller, T. M. in Layzer, R. B. (2005). Muscle cramps. Muscle & Nerve, 32(4), 431–442. https://doi.org/10.1002/mus.20341

Nelson, N. L. in Churilla, J. R. (2016). A narrative review of exercise-associated muscle cramps: Factors that contribute to neuromuscular fatigue and management implications. Muscle & Nerve, 54(2), 177–185. https://doi.org/10.1002/mus.25176