Predstavljajte si, da se vam postopoma začne slabšati ravnotežje, zmanjša se mišična moč v rokah ali se začne pojavljati čuden občutek v nogah, brez očitnega razloga. Dobro je vedeti kaj sproži tako resne simptome in kako jih uspešno zdraviti.
Mielopatija je bolezensko stanje hrbtenjače, ki prizadene funkcijo živcev in pogosto napreduje neopazno, dokler simptomi ne postanejo resni. Gre za stanje, pri katerem pride do zožanja hrbteničnega kanala. Najpogosteje se pojavi v vratni hrbtenici, redkeje pa v prsni ali ledveni hrbtenici.
Kako lahko pri obvladovanju simptomov mielopatije pomaga fizioterapija? Fizioterapevtsko zdravljenje v veliki meri pomaga upočasniti napredovanje bolezni, izboljša gibljivost in okrepi mišice, ki podpirajo hrbtenico. Z različnimi vajami za ravnotežje, koordinacijo in krepitvijo mišic lahko zmanjšate tveganje za padce ter ohranjate funkcionalnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Dokazano ima fizioterapija tudi pozitivne učinke na lajšanje spastičnosti in bolečine, kar neposredno vpliva na boljšo kakovost življenja!
Kaj povzroča mielopatijo, kako jo lahko prepoznamo in zakaj je zgodnje zdravljenje izredno pomembno? Vse to boste izvedeli v nadaljevanju!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje mielopatije
Kot že omenjeno, se mielopatija največkrat pojavi v vratnem delu. Hrbtenico skupaj tvori 33 vretenc, od tega vratno hrbtenico sestavlja 7 vretenc (C1 – C7), ki se začnejo tik pod lobanjo. Iz vratnega dela se hrbtenica nadaljuje v prsni del (12 vretenc), ledveni del (5 vretenc) in križnični del (5 vretenc).
Med samim telesom vretenca in odrastki se nahaja hrbtenični kanal, v katerem so hrbtenjača in živci, ki potujejo proti okončinam. Čeprav je hrbtenjača dobro zaščitena jo lahko poškodujejo razni notranji ali zunanji vzroki. Ravno to se zgodi, ko je govora o mielopatiji.
Pri mielopatiji pride do stiskanja, vnetja ali degeneracije hrbtenjače, kar vodi do nevroloških simptomov, kot so šibkost, otrplost, težave s koordinacijo in spastičnost mišic!
Vzrokov za nastanek je več. Pojav mielopatije lahko sprožijo infekcijske (bakterijske ali virusne okužbe, ki prizadenejo hrbtenjačo – meningitis), vnetne (multipla skleroza ali revmatoidni artritis), nevrodegenerativne, idiopatske ali vaskularne motnje (moten pretok krvi v hrbtenjači). Dodaten vzrok za razvoj mielopatije naj bi bilo tudi pomanjkanje vitamina B12, ki povzroči hitrejšo degeneracijo hrbtenjače.
Redkejši vzroki pa so diskogene bolezni, metastaze (primarni ali sekundarni tumorji) ali razne poškodbe hrbtenice (zlomi vretenc, izpahi ali neposredne poškodbe hrbtenjače).
Vsak od teh vzrokov lahko vodi do trajnih poškodb, če se ne prepozna in zdravi pravočasno!
Dejavniki tveganja
Obstajajo številni dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo mielopatijo ali se pri njej pojavijo:
- starost (pogosteje pri starejših),
- protruzija medvretenčnega diska (hernija diska),
- degeneracija hrbtenice (osteoartritis ali spinalna stenoza),
- hipertrofija ligamenta flavuma,
- okužbe,
- poudarjena kifoza (pri prsni mielopatiji),
- redno prenašanje težkih bremen,
- nezdrav življenjski slog,
- kajenje,
- težave z ožiljem in
- prehranske motnje.
Zmanjševanje dejavnikov tveganja s primerno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom lahko pomaga pri preprečevanju mielopatije!
Pri razvoju mielopatije govorimo o počasnem procesu, saj se simptomi lahko razvijajo v obdobju več mesecev, čeprav obstajajo tudi redki primeri kjer pride do hitrega poslabšanja.
Osebe z mielopatijo najpogosteje navajajo sledeče simptome:
- bolečino,
- mišično šibkost,
- spremenjen mišični tonus (mišična napetost je pogosto povečana),
- mravljinčenje,
- spastičnost (nenadzorovano zategovanje mišic, ki povzroča okorelost in težave pri gibanju),
- izguba ravnotežja in koordinacije,
- težave s hojo in
- motnje odvajanja in uriniranja (urinska inkontinenca).
Ker se po navadi intenzivnost simptomov sčasoma poveča, je pomembno zgodnje prepoznavanje, natančna postavitev diagnoze in primerno ukrepanje!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje mielopatije
Diagnoza
Natančna opredelitev mielopatije je odvisna od lokacije – odvisno ali se pojavi v hrbtenjači, možganih oziroma v perifernem živčevju. Pri tem si pomagamo s Nurickovo klasifikacijo mielopatije, s katero ocenjujemo hojo. Pomemben podatek je tudi prisotnost ali odsotnost bolečine ali poškodbe ter vzrok za njen nastanek.
Za postavitev diagnoze je ključna dobra anamneza in natančen klinični pregled, čeprav je v nekaterih primerih (pri osebah s hujšo obliko mielopatije) težko pridobiti zanesljive informacije.
Obstaja tudi definiran skupek specialnih ortopedskih testov, za določanje diagnoze mielopatije:
- Hoffmanov znak,
- Test globokega tetivnega refleksa v vratnem predelu,
- Babinski znak,
- Klonus na gležnju.
Prav tako je pomembna slikovna diagnostika, kjer se kot primarna metoda uporablja MR (prikaže premer hrbtenjače in njene nepravilnosti). V uporabi je tudi CT ali mielografija.
Natančna in zgodnja diagnoza je ključna za pravočasno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih poškodb hrbtenjače!
Zdravljenje
Svetovan je pričetek zdravljenja na konzervativen način, v primeru hujših simptomov, dokazljive mielopatije in kompresije hrbtenjače pa se svetuje operativni poseg (dekompresija hrbtenice ali laminektomija).
Potrebno se je zavedati, da je bolezen degenerativna in progresivna, torej bo sčasoma prišlo do počasnega in stalnega progresivnega nevrološkega poslabšanja. Izpostaviti velja, da mora biti stanje redno nadzorovano tudi s strani zdravnika specialista, ki ima pregled nad medikamentoznimi metodami zdravljenja.
Fizioterapija se v prvi fazi osredotoča na primerno in kar se da učinkovito telesno aktivnost. Za lajšanje simptomov sekundarnih posledic lahko uporabimo postopke instrumentalne terapije – Summus laser ali Wintecare TECAR terapijo. Kot že omenjeno, je največji poudarek na posamezniku prilagojeni terapevtski vadbi in osnovnih vajah za mišično – vezivno moč. Znanstvene študije dokazujejo uporabnost sklepne mobilizacije na hrbtenici pri osebah z mielopatijami.
Kineziologi si pri osebah z mielopatijo prizadevajo pridobiti funkcionalnost z dodatnimi vajami proti uporu. Pomembna je krepitev tako zgornjih kot spodnjih udov ter mišic jedra. Vaje morajo biti primerno stopnjevane in funkcionalno smiselne za posameznika. V uporabi je tudi PNF (proprioceptivna nevromišična facilitacija) – gre za metodo vaj, ki pomaga izboljšati gibljivost, moč in koordinacijo mišic pri nevroloških boleznih in poškodbah. Prav tako je pomembno spodbujanje aerobne vadbe, vadbe vzdržljivosti, specialnih vaj ravnotežja in mišične koordinacije.
Pomembno vlogo ima tudi faza preventivnega vzdrževanja, ki je namenjena preprečevanju poslabšanja stanja. V tej fazi so vključenje redne telesne aktivnosti, prilagoditve življenjskega sloga in redno spremljanje napredka.
Z ustreznim zdravljenjem in intenzivno rehabilitacijo se lahko prognoza mielopatije bistveno izboljša!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije sta odvisni od več dejavnikov, vključno z resnostjo poškodbe, vrsto zdravljenja in odzivom posameznika na terapijo.
Pri blagih mielopatijah je prognoza običajno dobra, saj se posamezniki dobro odzivajo na fizioterapijo, zdravila in včasih tudi kirurške posege. Te osebe lahko pričakujejo dolgoročno vzdrževanje stabilnega stanja. Pri hujših oblikah mielopatije pa imajo osebe nekoliko slabšo prognozo, saj lahko pride do trajnih posledic (paraliza), vendar lahko kirurško zdravljenje doprinese k zmanjšanju tveganja za zaplete.
Potrebno se je zavedati, da obravnava posledic mielopatije zahteva dolgotrajen celosten pristop. V večini primerov gre za doživljenjsko nadzorovanje simptomov in zdravstvenega stanja.
Trajanje akutne fizioterapevtske rehabilitacije je pri konzervativnem zdravljenju od nekaj tednov do več mesecev. V primeru operacije pa se aktivna rehabilitacija podaljša, odvisno od kompleksnosti posega.
Strokovnjaki klinike Medicofit bodo poskrbeli, da se boste lahko uspešno spopadali s posledicami mielopatije. Specialisti fizioterapije vam bodo zagotovili celostno obravnavo stanja, ki bo prilagojena vašim potrebam!
Badran, A., Davies, B. M., Bailey, H.-M., Kalsi-Ryan, S. in Kotter, M. R. (2018). Is there a role for postoperative physiotherapy in degenerative cervical myelopathy? A systematic review. Clinical Rehabilitation, 32(9), 1169–1174. https://doi.org/10.1177/0269215518766229
Baucher, G., Taskovic, J., Troude, L., Molliqaj, G., Nouri, A. in Tessitore, E. (2022). Risk factors for the development of degenerative cervical myelopathy: a review of the literature. Neurosurgical Review, 45(2), 1675–1689. https://doi.org/10.1007/s10143-021-01698-9
Emery, S. E. (2001). Cervical Spondylotic Myelopathy: Diagnosis and Treatment. JAAOS – Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 9(6), 376.
Myelopathy – Physiopedia. (b. d.). Pridobljeno 7. marec 2025, s https://www.physio-pedia.com/Myelopathy?utm_source=physiopedia&utm_medium=search&utm_campaign=ongoing_internal
