Kolenski sklep je eden najpomembnejših in najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu. Vsak dan ta nosi težo našega telesa, omogoča nemoteno gibanje in ohranja stabilnost med hojo, tekom ali preprosto stojo na mestu.
Prav zaradi tega so bolečine v kolenu med najpogostejšimi težavami s katerimi se srečujejo ljudje vseh starosti – mladostniki, ki se ukvarjajo s športom, odrasli in starejši, kjer bolečine povzročajo degenerativne težave.
Zakaj je potrebna fizioterapija pri bolečini v kolenskem sklepu? Zaradi tega, ker se lahko sooči s posledicami kot so poslabšanje bolečine in vnetja, trajna omejena gibljivost, poveča se tveganje za nove poškodbe in trajna invalidnost!
Naj bo prvi korak k razumevanju vaših bolečin ta, da zares spoznate možne vzroke in s tem naredite prvi korak k rešitvi vaših težav!
Kaj se prav za prav dogaja v kolenskem sklepu, ko začutimo bolečino? Ali gre za posledico preobremenitve, poškodbe ali vnetja? Ta članek bo raziskal najpogostejše vzroke za bolečino v kolenu in vam ponudil vpogled v to kako prepoznati težave in kaj storiti, da kolena ohranimo trajno zdrava!
Kolenski sklep delimo na patelofemoralnega, ki poteka med poteka med pogačico in stegnenico, tibiofemoralnega, ki stika golenico in stegnenico ter nekateri uvrščajo pod kolenski sklep se proksimalni tibiofibularni sklep (poteka med golenico in mečnico).
Zanimivost! Ali ste vedeli, da je kolenski sklep največji sklep v človeškem telesu!
Njegova sestava je iz kosti, hrustanca, vezi, kit in drugih tkiv. Vezi v kolenskem sklepu zagotavljajo stabilnost, medtem ko mišice prevzemajo sekundarno vlogo pri stabilizaciji sklepa.
Kolenski sklep ima ključno vlogo pri gibljivosti in stabilnosti spodnjih okončin ter omogoča izvajanje številnih vsakodnevnih in športnih aktivnosti.
Med glave gibe kolenskega sklepa prištevamo fleksijo (pomembna za hojo, tek in sedenje), ekstenzija (podpora pri stoji ali hoji) in rahle rotacije. Prav tako podpira celotno težo telesa in enakomerno porazdeli obremenitve, zahvaljujoč vezem, meniskusom in mišicam je sklep zavarovan pred poškodbami. Sam meniskus in hrustanec pa skrbita za absorpcijo udarcev.
Vzroki za nastanek bolečine
Bolečine v kolenu so pogost pojav, vendar je razlogov za njihov nastanek več, segajo od mehanskih poškodb do kroničnih bolezni.
Med glavnimi vzroki so pogosto poškodbe (vezi, meniskusov, tetiv in izpahi), preobremenitvene poškodbe (npr. sindrom iliotibialnega trakta ali burzitis), degenerativne spremembe (artroza sklepa in revmatoidni artritis), razne vnetne bolezni, lahko pa je bolečina posledica anatomskih ali biomehanskih nepravilnosti (nepravilna drža ali hoja ter ploska stopala) itd.
Razumevanje vzroka bolečine v kolenu je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih poškodb!
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za bolečine v kolenskem sklepu so različni in vključujejo:
Starost (starejši dovzetnejši),
genetika,
pretekle poškodbe kolena,
spremljajoče bolezni (npr. osteoartritis in revmatoidni artritis)
prekomerna telesna teža in
mišična nesorazmerja (predvsem med mišico kvadriceps in mišicami zadnje lože)
Možni spremljajoči simptomi
Simptomi težav s kolenskim sklepom poleg bolečin lahko vključujejo naslednje:
Oteklino,
omejeno gibljivost,
mišično šibkost,
nestabilnost,
pokanje v sklepu,
deformacija in
utrujenost sklepa.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza
Diagnoza vzroka bolečine v kolenskem sklepu se sestoji iz anamneze, kliničnega pregleda s podrobno inspekcijo in palpacijo okrog sklepa. Preveri se tudi gibljivost in mišično moč s testom mišic proti uporu in manualnim mišičnim testiranjem. Za določitev točne diagnoze se lahko uporabi vrsto specialnih ortopedskih testov (za testiranje za poškodbo vezi, meniskov itd.). Prav tako je smiselno oceniti hojo in držo ter funkcionalne gibe. Po potrebi se izvede tudi diagnostične slikovne preiskave, odvisno od potrebe (RTG, MR, UZ ali CT).
Nato sledi strokoven posvet in izdelava individualnega načrta zdravljenja.
Potek zdravljenja
Potek zdravljenja je navadno konzervativen pri blažjih težavah in manjših poškodbah. Po potrebi, pri resnejših poškodbah ali kroničnih težavah, je smiselna operacija.
V akutni fazi se svetuje sprva počitek po POLICE protokolu. To pomeni, da je potreben dosleden počitek, optimalna obremenitev tkiva, hlajenje v prvih dneh, kompresija predela in elevacija prizadetega uda. Po tem je potrebno začeti s fizioterapijo, ki je odvisna od narave poškodbe. Povsod je indicirana protibolečinska Wintercare Tecar terapija in manualna terapija. Ta se sestoji iz pasivne in aktivne sklepne mobilizacije za ohranjanje gibljivosti sklepa in masaže okoliških tkiv. Pomembne so tudi osnovne vaje propriocepcije za primerno koordinacijo in nadzor sklepa ter osnovne vaje za mišično – vezivno moč in za izboljšanje mišičnih ne sorazmerij.
Kinezioterapveti pa se predvsem ukvarjajo s progresivnimi vajami za sklepno stabilizacijo, moč in propriocepcijo.Krepilne in raztezne vaje so pomembne za mišice okrog kolena (kvadriceps in mišice zadnje lože). Prav tako je potrebno izvajati vaje za mišično koordinacijo in za moč jedra. Za odpravo nepravilnih gibalnih vzorcev se paciente nauči kompleksnih vzorcev gibanja, hoje in nato teka. Če je pacient športnik se tudi primerno izvede varen return to sport.
Post rehabilitacija pa je namenjena dolgotrajni skrbi za koleno z ohranjanjem zdrave telesne teže, redno vadbo in izogibanje preobremenitvi sklepa. Prav tako se skrbi za dolgoročno vzdrževan je funkcionalnosti kolena in preventivne moči.
Zdravljenje težav s kolenskim sklepom je odvisno od diagnoze, resnosti težave in posameznikovih potreb!
Napoved in čas rehabilitacije
Prognoza je odvisna od resnosti težav, splošnega zdravstvenega stanja in same diagnoze, vendar je ob pravočasnem in primernem ukrepanju dobra.
Čas rehabilitacije je pri manjših poškodbah do 3 tednov, pri zmernih 6 – 12 tednov in pri hudih poškodbah več mesecev do 1 leta za popolno okrevanje.
Za najboljši izid je pomembno, da sledite fizioterapevtovim priporočilom Klinike Medicofit in redno izvajate fizioterapevtske vaje!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Calmbach, W. L. in Hutchens, M. (2003). Evaluation of Patients Presenting with Knee Pain: Part II. Differential Diagnosis. American Family Physician, 68(5), 917–922.
Functional Anatomy of the Knee. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 26. december 2024, s https://www.physio-pedia.com/Functional_Anatomy_of_the_Knee
Page, C. J., Hinman, R. S. in Bennell, K. L. (2011). Physiotherapy management of knee osteoarthritis. International Journal of Rheumatic Diseases, 14(2), 145–151. https://doi.org/10.1111/j.1756-185X.2011.01612.x
Schaible, H.-G., Richter, F., Ebersberger, A., Boettger, M. K., Vanegas, H., Natura, G., Vazquez, E. in Segond von Banchet, G. (2009). Joint pain. Experimental Brain Research, 196(1), 153–162. https://doi.org/10.1007/s00221-009-1782-9
