Poškodba gležnja jeizredno boleča izkušnja. Onemogoča osnovno funkcionalnost vsakodnevnega življenja, kot sta hoja in tek. Med najpogostejše poškodbe gležnja sodita zvin in zlom.
Zlom gležnja je poškodba ene ali več kosti, ki sestavljajo gleženj. Do zloma najpogosteje pride ob padcu, nenadzorovanem koraku, med športnim tekmovanjem ali prometno nesrečo. Glavni simptomi so bolečina, oteklina, prisotnost modrice in nezmožnost obremenjevanja poškodovane noge. Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno.
Ločimo več oblik zloma gležnja. Med te sodijo preprost razpoke v kosti, kot tudi kompleksni zlomi več kosti gležnja. Zlom gležnja predstavlja kar 22,6 % vseh zlomov telesa in je najpogostejša vrsta zloma v spodnjem udu. Gre za poškodbo, ki najpogosteje prizadene športnike, pri čemer je vzrok visoko intenzivni travmatski mehanizem.
Fizioterapevtsko zdravljenje po zlomu kosti se določi na podlagi vrste zloma in morebitnega operacijskega posega. Celostni pristop zdravljenja je pomemben tako v predoperativni, kot tudi postoperativni rehabilitacijski fazi zloma.
Dolgoročni cilji fizioterapevtskega zdravljenja so izvajanje specialnih vaj in ustreznih postopkov instrumentalnega zdravljenja, ki pozitivno vplivajo na pravilno celjenje kosti, povečanje obsega gibljivosti, izboljšanje mišične moči, zmanjšanje bolečine in otekline, ter vzpostavitev pravilne biomehanike gležnja.
Gleženj je kompleksen sklep, ki je sestavljen iz treh kosti – golenice, mečnice in skočnice. Golenica (lat. tibia) in mečnica (lat. fibula) se anatomsko nahajata nad sklepom, skočnica (lat. talus) pa se anatomsko nahaja pod sklepom.
Golenica je močna in velika kost, ki prenaša kar 90% telesne teže na stopalo. Mečnica je manjša kost ob golenici, ki prenaša preostalih 10% telesne teže in predstavlja funkcijsko mesto za narastišča mnogih mišic.
Golenica in mečnica, vsaka na svoji strani, prekrivata skočnico – skupaj tvorijo gleženj. Na vsaki strani spodnjega dela goleni občutimo dve anatomsko prominentni kostni izboklini – zunanji in notranji gleženj. Strokovno ju imenujemo lateralni in medialni malleolus.
Kadar govorimo o zlomu gležnja, se diagnostično opredeljuje kot zlom kosti golenice ali mečnice, redko kot zlom skočnice. Posameznik ob zlomu občuti močno in ostro bolečino, takojšnjo pomodritev in oteklino, vidno deformacijo (nepravilno lego), občutljivost na dotik in nezmožnost obremenjevanja stopala.
Mehanizem zloma gležnja
Kot že omenjeno je gleženj sklep, ki povezuje tri kosti in omogoča gibanje stopala. Najpogosteje pride do zloma gležnja zaradi visoko intenzivnetravmatske poškodbe, kot so padci, športne poškodbe in prometna nesreča.
Nepravilno izvedeni (napačno razporejene obremenitvene sile na telo) in hitro eksplozivni gibi, kot so obračanje na nogi, hitri skoki in doskoki, eksplozivni odrivi povzročijo zlom gležnja.
Ob sumu na zlom gležnja je nujno potrebno obiskati medicinsko pomoč, v nasprotnem primeru pride do dolgotrajne omejitve funkcije. Hitro in pravilno postavljena diagnoza omogoča učinkovitejši potek zdravljenja.
Gleženj je sklep, ki je pri športnikih najpogosteje podvržen različnim poškodbam.
Kakšna je razlika med zvinom in zlomom gležnja?
Vsaka poškodba gležnja ne povzroči zloma, vendar diagnozopotrdi zgolj diagnostično rentgensko slikanje. Zlom gležnja je opredeljen kot zlom kosti medtem ko je zvin gležnja opredeljen kot nateg ali poškodba ligamentov, ki zagotavljajo statično stabilnost sklepa.
Pomembna razlika med zvinom in zlomom gležnja je tudi v simptomih. Pri zlomu pogosto opazimo nenaravno lego spodnjega dela goleni ali stopala, močno oteklino ter izrazito lokalizirano bolečino na kosti, medtem ko je pri zvinu bolečina bolj razpršena okoli sklepa, gibljivost pa pogosto ostane delno ohranjena.
Pravilo zdravljenja gležnja: kadar ni potrjene diagnoze o zlomu gležnja, se ga v vsakem primeru obravnava kakor, da je zlomljen.
Vrste zlomov gležnja
Zlom gležnja se opredeli na odprti zlom (kadar kost predre kožo in je potreben nujen operacijski poseg), preprosti zlom (kadar kosti ostanejo na svojem mestu in operacija ni potreba) in kompleksen zlom (kadar so kosti premaknjene in je potreben operacijski poseg).
Zlome gležnja posebej delimo na:
Zlom zunanjega gležnja (fractura latelar malleolus) je najpogostejši zlom gležnja, kadar pride do zloma kosti mečnice. Operativni poseg je indiciran, kadar gre za kompleksnejši zlom (zlom in dodatno poškodovan oziroma pretrgan ligament) v nasprotnem primeru se gleženj zgolj stabilizira z longeto/opornico.
Zlom notranjega gležnja (fractura medial malleolus) je drugi najpogostejši zlom gležnja, ki se zgodi na spodnjem delu kosti golenice. Kadar pride do kompleksnejšega zloma in se kost golenice fizično premakne je potrebna operacija.
Bimalleolarni zlom gležnja (fractura medial in lateral malleolus) je vrsta zloma, kjer sta zlomljeni obe kosti zunanjega in notranjega gležnja (golenica in mečnica). Gre za vrsto zloma, ki povzroči nestabilnost v gležnju in ponavadi je potreben operacijski poseg. V primeru, da se zlom ne zaceli pravilno postane gleženj nestabilen, kar vodi v artritis (obrabo) gležnja.
Bimalleolarni ekvivalentni zlom gležnja (fractura lateral malleolus in medial ligaments) nastane, kadar pride do zloma kosti zunanjega gležnja in pretrganja ligamentov na notranji strani gležnja, kar povzroči nestabilnost. Nestabilnost gležnja zahteva nujen operacijski poseg.
Trimalleolarni zlom gležnja (fractura lateral malleolus, medial malleolus in posterior malleolus) je vrsta zloma, kjer se poleg zunanjega in notranjega gležnja, zlomi tudi zadnji del kosti mečnice (posteriorni malleolus).
Zlom zadnjega dela gležnja (fractura posterior malleolus) je zelo redek zlom, najpogosteje se zgodi ob travmatski poškodbi skupaj z zlomom zunanjega in notranjega gležnja.
Maisonneuvov zlom (fractura tibia in fibula) je redek zlom gležnja, ki se zgodi na notranjem delu notranjega gležnja in prizadene ligament, ki povezuje mečnico in golenico (sindezmoza). Zlom povzroči nestabilnost v gležnju, zaradi česar je potreben operacijski poseg.
Pri zlomu gležnja se poslužujemo pristopa prve pomoči zloma. V trenutku poškodbe poizkušamo oceniti obseg poškodbe in obvladovati morebitne pridružene poškodbe.
V primeru, da poškodovanec krvavi je potrebno zaustaviti krvavitev in poskrbeti za rano (odvisno od stopnje zloma in obsežnosti krvavitve). Vsako površinsko rano speremo s sterilno vodo in pokrijemo s sterilno gazo. V primeru zaprtega zloma gležnja lahko apliciramo ledene obkladke za največ 15 minut.
Če nam okoliščine omogočajo, poizkušamo stabilizirati gleženj. Pri stabilizaciji gležnja uporabljamo trdo oporo (kot je deska) in hkrati stabiliziramo koleno ter stopalo. Vsak gib povzroča dodaten pritisk na zlomljeno kost. Po stabilizaciji se preveri cirkulacija krvi in občutek na dotik. V primeru, da je cirkulacija omejena, smo stabilizirali pretesno in je potrebno popraviti stabilizacijo.
Naslednji korak je obisk specialista zdravnika v najkrajšem možnem času. Ta bo izvedel ustrezne diagnostične preiskave in postopke primarne zdravstvene oskrbe. Ne glede na predlagano pot zdravljenja (operativno ali konzervativno), se priporoča ustrezna rehabilitacija poškodbe s specializirano fizioterapijo.
Celostna fizioterapija po zlomu gležnja
Zlom se v prvi fazi zdravljenja imobilizira z longeto ali opornico. V tej fazi vas fizioterapevt nauči pravilne hoje z berglami. Pri tem je pomembno vedeti, kolikšna je možna stopnja obremenjevanja noge.
Akutna fizioterapevtska rehabilitacija
V začetni fazi zdravljenja zloma gležnja je predvsem pomembno vzdrževanje mobilnosti in mišične masi preostalega dela telesa med celjenjem zloma gležnja. Pričnemo z izvajanjem vaj za mišice kolka in kolena – s tem spodbujamo cirkulacijo in vzdržujemo primerno aktivnost mišic in normalno funkcionalnost preostalih sklepov.
Po odstranitvi mavca ali opornice je potreben diagnostični pregledpri specialistu fizioterapije, ki oceni vaš vzorec in biomehaniko hoje, obseg gibljivosti, mišično moč, mišično vzdržljivost, oteklino, bolečino in funkcionalne vzorce telesa.
Akutna fizioterapevtska rehabilitacija zajema modalitete krioterapije (hlajenja), termoterapije (toplote) in najsodobnejših instrumentalnih naprav, kot so elektroterapija HiTOP (vpliva na zmanjšanje bolečine), TECAR terapijo (omogoča globinsko celjenje in regeneracijo prizadetega tkiva) in LASER terapijo (pospešuje celjenje brazgotine).
Kost se remodelira glede na stresne sile, pod katerimi se znajde (smer rasti kosti je v smeri sil, katere vplivajo nanjo). Fizioterapevt vam bo s specialno terapevtsko vadbo obremenjeval gleženj v ustrezni smeri, ki bo spodbujalo celjenje in pravilno zacelilo zlom.
Kineziološka vadba
Fizioterapija ni edini faktor, ki daje rezultate. Ključnega pomena pri vsaki fizioterapevtski rehabilitaciji zloma gležnja je tudi kineziološki program (specialna terapevtska vadba), ki je zasnovana individualno glede na vaše omejitve in sposobnosti.
Tesno sodelovanje fizioterapevtov in kineziologov pri izvajanju prilagojenega vadbenega programa, ki je ciljno usmerjen v izboljšanje gibljivosti gležnja ter krepitev mišic z vadbo za kolk, koleno in gleženj z namenom izboljšanja vzorca hoje, ravnotežne in proprioceptivne vaje ter vaje za izboljšano mobilnost.
Po odstranitvi longete ali opornice se pričnejo izvajati vaje za povečanje gibljivosti v gležnju. V začetni fazi fizioterapevt pripomore z aktivno-asistiranimi vajami, ki postopno postanejo aktivne.
Ob ustrezni gibljivosti, kot tudi stabilnosti gležnja se prične z aktivnimi vajami za fleksibilnost. Neaktivnost in mirovanje sta povzročili zakrčenost muskulature okoli gležnja, zato je potrebno izvajati vaje za fleksibilnost.
Ko dosežemo polno gibljivost in ustrezno fleksibilnost mišičja se pričnejo izvajati vaje za krepitev mišic (vaje proti uporu). Med imobilizacijo in počitkom je mišična masa hitro upadla, zato je glavni cilj pridobiti in okrepiti mišice okoli gležnja.
Ravnotežna in proprioceptivna vadba sta ključnega pomena pri rehabilitaciji gležnja. Po zlomu pride do zmanjšanega občutka za ravnotežje med hojo. Zmanjšano ravnotežje pogosto vodi do padcev in nestabilnosti.
Vzpostavitev pravilne biomehanike in vzorca hoje je dolgoročni cilj fizioterapevtskega zdravljenja, saj gleženj vpliva na celotno telesno držo. Pravilno obremenjevanje gležnja vzpostavlja pravilne funkcionalno gibalne vzorce telesa (manj možnosti za pojav sekundarnih težav na telesu).
Zaključna faza zdravljenja
Zaključna faza zdravljenja, ki je namenjena predvsem za vrhunske športnike, ki trenirajo visoko intenzivne športe predstavlja izvajanje pliometrične vadbe (skoki, doskoki, hitro odzivni tek), da se pripravi gleženj do stopnje pripravljenosti za vrnitev v šport.
Gleženj mora biti sposoben prenašati vsakodnevne natezne obremenitve, zato se pred vrnitvijo v vsakodnevno obremenjevanje opravijo specialni kineziološki testi, ki omogočajo vpogled v stopnjo pripravljenosti telesa po poškodbi in rehabilitaciji.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 39-letna trgovka in rekreativna pohodnica je med enim izmed daljših pohodov na neravnem terenu utrpela zlom laterlanega maleola desnega gležnja. Stanje je bilo označeno kot stabilni zlom, z indiciranim konzervativnim zdravljenjem z imobilizacijo.
Začetno stanje: Diagnostično terapijo je pacientka obiskala tri tedne po poškodbi. Opazna je bila oteklina, katero je spremljala zmanjšana gibljivost. Prisotna je bila občutna mišična atrofija mečne regije. Hoja je bila možna zgolj ob uporabi bergel.
Cilji zdravljenja: Povrnitev gibljivosti gležnja, krepitev mišic spodnjega uda, vzpostavitev pravilnega vzorca hoje in povrnitev stabilnosti sklepa ter izboljšanje propriocepcije
Potek zdravljenja: Zdravljenje je v uvodni fazi zajemalo postopke za zmanjšanje bolečine in otekline ter pospešitev celjenja. Postopoma so se uvajale vaje za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic. Progresivno so se izvajale tudi vaje za ravnotežje in propriocepcijo.
Končno stanje: Pacientka je ob koncu zdravljenja ponovno hodila brez pripomočkov. Vzorec hoje je bil normalen, gibljivost in stabilnost gležnja pa ustrezna.
Kaj morate vedeti?
Vsak zlom gležnja je poseben in se celi na svoj način, zato je nujno potreben diagnostični pregled, ki omogoči pridobitev ključnih podatkov o samem sklepu in celotnem telesu.
Specialist fizioterapije na podlagi diagnostičnega poročila zastavi individualni fizioterapevtski program, ki se prilega dotični poškodbi ter njenim omejitvam in sposobnostim.
Zdravljenje zloma gležnja povprečno traja od 6 do 8 tednov, vendar se fizioterapevtsko zdravljenje ne konča ob odpravi simptomov in zaceljenem zlomu.
Po zaključeni fizioterapevtski rehabilitaciji se priporoča izvajanje preventivnega vadbenega programa, ki preprečuje nastanek novih poškodb in ohranja vaše telo v optimalni pripravljenosti na vsakdanje obremenitve.
Naročite se na rehabilitacijo zloma gležnja
Viri in literatura
Beckenkamp, P.R., Lin, C.C., Herbert, R.D. et al.EXACT: EXercise or Advice after ankle fraCTure. Design of a randomised controlled trial. BMC Musculoskelet Disord12, 148 (2011). https://doi.org/10.1186/1471-2474-12-148
Habets, B., van Cingel, R.E.H., Backx, F.J.G. et al.Alfredson versus Silbernagel exercise therapy in chronic midportion Achilles tendinopathy: study protocol for a randomized controlled trial. BMC Musculoskelet Disord18, 296 (2017). https://doi.org/10.1186/s12891-017-1656-4
Kaye JA, Jick HEpidemiology of lower limb fractures in general practice in the United KingdomInjury Prevention 2004;10:368-374.
Lin, C. W., Donkers, N. A., Refshauge, K. M., Beckenkamp, P. R., Khera, K., & Moseley, A. M. (2012). Rehabilitation for ankle fractures in adults. The Cochrane database of systematic reviews, 11, CD005595. https://doi.org/10.1002/14651858.CD005595.pub3
Lin, C. W., Moseley, A. M., & Refshauge, K. M. (2009). Effects of rehabilitation after ankle fracture: a Cochrane systematic review. European journal of physical and rehabilitation medicine, 45(3), 431–441.
Steen L Jensen, Bjarke K Andresen, Steen Mencke & Poul T Nielsen (1998) Epidemiology of ankle fractures: A prospective population-based study of 212 cases in Aalborg, Denmark, Acta Orthopaedica Scandinavica, 69:1, 48-50, DOI: 10.3109/17453679809002356
Wire J, Hermena S, Slane VH. Ankle Fractures. [Updated 2022 Aug 15]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK542324/
