Fizioterapija medeničnega dna – rešitev za bolečine

Ali ste vedeli, da je vaše medenično dno ključno za vaše celotno telesno zdravje? Te drobne, a zelo močne mišice vplivajo tako na vašo držo, vsakodnevno gibanje, urinsko ali blatno inkontinenco ali celo na intimno življenje. Kadar so te mišice napete, prešibke ali preobremenjene lahko povzročijo bolečine v križu, medenici ali težave pri vsakodnevnih dejavnostih.

Mišice medeničnega dna (okrajšava MMD) se nahajajo v spodnjem delu medenice. Delimo jih na površinske mišice in globoke mišice. Zavedamo se, da spremembe v njihovem delovanju in moči lahko prispevajo k disfunkciji medeničnega dna, kot je prolaps medeničnih organov in hude bolečine.

Funkcij je več, med njimi je podpora medeničnih organov, nadzor mehurja in črevesja ter zagotavljajo razne spolne funkcije. Veliko žensk se sooča z težavami pri krčenju mišic medeničnega dna, saj pravilna kontrakcija vključuje stisk in spust brez krčenja ostalih okoliških mišic (npr. primikalk kolka ali gluteusov).

Na srečo je fizioterapija medeničnega dna učinkovita in naravna rešitev! Odkrijte, kako lahko s pravimi vajami, tehnikami sproščanja in strokovno pomočjo odpravite bolečine in izboljšate kakovost življenja – brez invazivnih posegov!

Naročite se na specialistično fizioterapijo medeničnega dna.

Vzroki za nastanek težav lahko tičijo pri različnih patologijah ali boleznih. Lahko gre za preobremenitve, oslabljeno delovanje mišic, travme ali sistemske bolezni.

Med njih štejemo naslednje:

• Porod,
• Urinska inkontinenca,
• Slaba drža,
• Kirurški posegi,
• Prolaps medeničnih organov,
• Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta in
• Rak.

Dejavniki tveganja

Obstajajo številni dejavniki tveganja, ki povečujejo tveganje za razvoj bolečin in disfunkcij medeničnega dna.

Ti so lahko povezani z življenjskim slogom, zdravstvenim stanjem ali anatomskimi spremembami:

• Nosečnost in porod,
• Starost,
• Debelost,
• Kronični kašelj,
• Zaprtje,
• Preobremenitve,
• Slaba telesna drža,
• Hormonske spremembe (menopavza ali nosečnost),
• Pretekle operacije in
• Genetska predispozicija.

Kako zmanjšati dejavnike tveganja?

• Ohranjanje zdrave telesne teže,
• Izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna (npr. Keglove vaje),
• Preprečevanje kroničnega zaprtja z ustrezno prehrano in hidracijo,
• Pravilna tehnika dvigovanja bremen in
• Zdravljenje kroničnih bolezni in izogibanje kajenju.

S pravočasnim prepoznavanjem tveganj, preventivnimi ukrepi ter pravilno kinezioterapijo in fizioterapijo lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za nastanek težav ter izboljšamo kakovost življenja!

Simptomi, s katerimi se pacienti srečujejo poleg bolečine so:

• Težave z uriniranjem in odvajanjem,
• Prolaps medeničnih organov,
• Spolne težave,
• Mišična napetost ali šibkost in
• Psihološki ali čustveni simptomi.

Če opazite katerega od teh simptomov, je priporočljivo poiskati nasvet fizioterapevta, saj pravočasna diagnoza in obravnava lahko preprečita poslabšanje težav!

Diagnoza

Diagnoza disfunkcije mišic medeničnega dna je zahtevna in lahko uporabimo vrsto različnih metod. Najprej se osredotočimo na podrobno anamnezo in pregled dosedanjih zdravstvenih izvidov. Sledi klinični pregled z inspekcijo in opazovanjem. Opazovanje je navadno zunanje, ki prikaže kaj se dogaja med krčenjem mišic medeničnega dna. Gre za začetni korak pri ocenjevanju delovanja teh mišic. Sledi tudi notranja vaginalna palpacija s pregledom nožnice, kjer občutimo krčenje mišic, pri tem terapevt išče pravilno stiskanje in dvig.

Poznamo tudi metodo PERFECT po kateri se natančno ocenjuje funkcija teh mišic:

• P (power – moč z Modificirano Oxfordovo lestvico),
• E (endurance – vzdržljivost, kako dolgo lahko zadržijo kontrakcijo (do 10 sekund)),
• R (repetitions – ponovitve, koliko ponovitev lahko izvedejo),
• F (fast – hitrost, število kratkih krčenj, ki jih lahko izvedejo zaporedoma),
• ECT (every contraction timed – časovna opredelitev vsake kontrakcije).

Prednost notranjega vaginalnega pregleda je, da se poleg mišične moči lahko pregledajo tudi anatomske spremembe, simetrijo krčenja, mišični tonus in morebitna boleča mesta. Pogosto se uporablja tudi slikovna diagnostika – UZ, za ocenjevanje kontrakcij medeničnega dna v realnem času.

Sledi posvet in predstavitev načrta zdravljenja.

Naročite se na specialistično fizioterapijo medeničnega dna.

Potek zdravljenja

Zdravljenje je pri blažjih težavah konzervativno, v primeru hujših bolečin in disfunkcij pa se priporoča operativni poseg. V poteku zdravljenja igra ključno vlogo edukacija z izobraževanjem pacient o ohranjanju zdravja medeničnega dna in spremembi življenjskega sloga. To vključuje spremembo pri prehranjevanju, svetovana je redna vadba in vzdrževanje zdrave telesne teže.

V akutni fazi se osredotočamo na odpravo bolečine in ostalih motečih simptomov. Svetuje se uporaba elektro-stimulacije, ki bo poskrbela za aktivacijo prizadetih mišic medeničnega dna, za izboljšanje mišične kontrakcije in funkcije. Smiselna je tudi uporaba toplotne terapije za sproščanje napetosti in izboljšanje cirkulacije. Ena izmed svetovanih fizikalnih agensov je tudi terapevtski ultrazvok, ki globinsko izboljša krvni obtok in pospešuje regeneracijo tkiva. Nekatere študije prisegajo tudi na uporabo nizko intenzivnega laserja ali magnetne stimulacije. Poleg fizikalnih agensov je pomembno začeti z vajami za osnovno mišično moč.

Faza kinezioterapije je namenjena dodatni krepitvi teh mišic:

1. Pred izvajanjem kakršnih koli vaj je pomembno naučiti pacienta aktivacije transverzus abdominisa. To vodi k povečani aktivnosti mišic medeničnega dna brez njihovega neposrednega treninga. Aktivacijo začnemo v ležečem položaju, kjer sproščeno dihamo in si predstavljamo, da želimo popek povleči proti hrbtenici. Nato nadgrajujemo  s težjimi položaji in dodajanjem gibov rok in nog.
2. Zelo znane vaje za krepitev mišic medeničnega dna so Keglove vaje, kjer izometrično krčimo medenično dno. Vaja se izvede tako, da zadržimo stisk 5 sekund in med njim sproščeno dihate. Sledi sprostitev 5 sekund in to ponovimo 10 x, v 3 serijah. Vajo lahko na začetku izvajamo leže, nato pa med vsakodnevnimi opravili.
3. Prav tako poznamo obratne Keglove vaje, kjer začnemo z nežnim stiskom in sproščanjem. Nato si poskušamo predstavljati, da se mišice medeničnega dna podaljšajo in ustvarijo več prostora v medeničnem dnu.

Poleg vaj za medenično dno ne smemo pozabiti na vaje za stabilnost trupa in jedra (npr. mali most, stranski plank, bird – dog) in vaje za ostale predele telesa, s katerimi bomo dosegli mišično sorazmerje. Spodbujamo tudi izvajanje dihalnih vaj in aerobno vadbo po izboru pacienta.

Preventivno vzdrževanje je usmerjeno na dolgoročno vzdrževanje rezultatov s primerno preventivno močjo mišic medeničnega dna, vzdrževanju kroničnih bolečin in preprečevanje razvoja degenerativnih stanj. 

Fizioterapija medeničnega dna v Kliniki Medicofit se osredotoča na krepitev, sproščanje in izboljšanje funkcionalnosti mišic medeničnega dna!

Prognoza pri disfunkcijah medeničnega dna je običajno kar dobra, še posebej ob zgodnem ukrepanju in pravilni obravnavi. Redna vadba za krepitev teh mišic, fizioterapija in spremembe življenjskega sloga lahko znatno izboljšajo simptome.

Čas rehabilitacije je odvisen od resnosti težave in vrste disfunkcije:

• Lažje težave (od nekaj tednov do meseca redne vadbe),
• Zmerne do hude težave (rehabilitacija lahko traja več mesecev in zahteva multidisciplinaren pristop)
• Po operacijah (3 – 6 mesecev).

Ključno je vztrajanje pri vajah in redno spremljanje napredka z zdravstvenim osebjem!

Campeau, L., Gorbachinsky, I., Badlani, G. H. in Andersson, K. E. (2011). Pelvic floor disorders: linking genetic risk factors to biochemical changes. BJU International, 108(8), 1240–1247. https://doi.org/10.1111/j.1464-410X.2011.10385.x

Mateus-Vasconcelos, E. C. L., Ribeiro, A. M., Antônio, F. I., Brito, L. G. de O. in Ferreira, C. H. J. (2018). Physiotherapy methods to facilitate pelvic floor muscle contraction: A systematic review. Physiotherapy Theory and Practice, 34(6), 420–432. https://doi.org/10.1080/09593985.2017.1419520

Pelvic Floor Muscle Function and Strength. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 19. januar 2025, s https://www.physio-pedia.com/Pelvic_Floor_Muscle_Function_and_Strength

Price, N., Dawood, R. in Jackson, S. R. (2010). Pelvic floor exercise for urinary incontinence: A systematic literature review. Maturitas, 67(4), 309–315. https://doi.org/10.1016/j.maturitas.2010.08.004