Femoropatelarna artroza je osteoartroza, ki jo uvrščamo med manj prepoznane oblike artritisa in se pojavlja pri starejših odraslih. Značilno je, da prizadene sklep med stegnenico (femurjem) in pogačico (patelo), po čemer je tudi dobila ime.
Sklep se imenuje femoropatelarni sklep, katerega je glavni pomen gladko drsenje pogačice med gibi upogiba in iztega kolena.
Gre predvsem za obrabo in degeneracijo hrustanca, saj ravno hrustanec omogoča gladko gibanje, ko pa ta razpade se pojavijo značilni simptomi kot so bolečina, občutek togosti in oteklina.
Po statističnih podatkih je osteoartroza vodilna sklepna bolezen v Evropi. Prizadene kar 10% prebivalstva, kjer koleno predstavlja najpogostejše mesto pojava.
Zato je izrednega pomena hitro odkrivanje in napotitev k fizioterapevtu, ki vam bo omogočil povrnitev mišične moči in gibljivosti in za vas pripravil specifičen in individualno prilagojen rehabilitacijski program!
Gre za posledico mnogih dejavnikov, ki prispevajo k obrabi hrustanca. Veliko vlogo predstavljajo prekomerne ali ponavljajoče obremenitve kolena.
Te se največkrat zgodijo pri športnih aktivnostih (npr. nogomet in košarka). Na prekomerne obremenitve dodatno vpliva neprimerna telesna teža, saj poveča pritisk na kolenski sklep.
Biomehanski dejavniki, ki pomembno vplivajo na napredovanje femoropatelarne artroze so nepravilna poravnava pogačice, ki povzroči neenakomerno obremenitev na hrustanec in ploska stopala.
Degenerativni procesi sklepnega hrustanca vplivajo na njegovo zmanjšano elastičnost in pojavijo se razpoke. Ob napredovanju artroze se ta prenese v nižje ležečo plast, subhondralno kostnino, ta se zgosti (sklerozira) in je tako manj odporna na udarce.
Če poškodb ne obravnavamo pravilno to lahko vodi v trajno nepravilne gibalne vzorce, večjo dovzetnost za nove poškodbe in višjo stopnjo bolečine!
Dejavniki tveganja femoropatelarne artroze
Femoropatelarna artroza ima številne dejavnike tveganja:
Starost (pogosteje nad 60 let),
spol (pogosteje se pojavlja pri ženskah),
dednost (ob pojavu pri pacientu se pogosteje pojavi tudi v bližnji družini),
povišan indeks telesne mase (prej se pojavi pri prekomerno težkih) in
mehanske obremenitve (pretekle travme na področju meniskusov ali ligamentov kolena, osne deformacije – genu valgus ali varus).
Simptomi prisotni pri femoropatelarni artrozi
Simptomi pri femoropatelarni artrozi so enaki vsem artrozam, le njihova lokacija se spreminja. Zanimivo je, da so simptomi podobni tistim s patelofemoralno bolečino!
Pacienti najpogosteje tožijo za bolečino na sprednjem delu kolena (najpogosteje pod pogačico, lateralno – na zunanji strani ali medialno – na notranji strani kolena), ki se pojavlja pri aktivnostih, ki povečujejo obremenitev na patelofemoralni sklep. Med njih uvrščamo klečanje, tek, hojo po stopnicah in dolgotrajno sedenje.
Pogosto navajajo tudi neprijetno togost na prizadetem predelu, ki se pojavi ob dolgotrajni neaktivnosti ali sedenju.
Femoropatelarna artroza zahteva celosten pristop k zdravljenju, da se bolečina zmanjša in ohrani funkcionalnost sklepa!
Da bi z zagotovostjo potrdili femoropatelarno artrozo moramo opraviti natančen pregled zdravstvene dokumentacije, anamnezo in klinični pregled.
Pomembno je, da pogledamo poravnavo pogačice, kar opravimo s pomočjo RTG ali MRI. Ocena mišične jakosti kvadricepsa se izvede manualno s pomočjo manualnega mišičnega testiranja ali ročnega dinamometra (naprava za merjenje mišične moči).
Ocena hoje je tudi ključnega pomena za ocenjevanje femoralnih in tibialnih rotacij med dinamičnimi aktivnostmi. Poleg tega se lahko uporabi vprašalnik KOOS-PF, ki vsebuje vprašanja o togosti, bolečini in kvaliteti življenja pacientov.
Sledi skrbna izdelava individualnega načrta zdravljenja in diagnostičnega poročila ter pričetek z rehabilitacijo.
Pravilna in pravočasna diagnoza zmanjša čas rehabilitacije in prispeva k boljšim končnim funkcionalnim rezultatom!
Zdravljenje femoropatelarne artroze
Pri femoropatelarni artrozi se strokovnjaki v večini odločajo za konzervativno zdravljenje. Operativno in farmakološko zdravljenje je rezervirano le za hujše primere bolezni. Svetuje se taping pogačice v medialno smer, kar naj bi zmanjšalo bolečino za kar 25 %! Poleg tega se priporoča valgusno opornioco in opornico za pogačico, ki znatno zmanjšajo obremenitev kolena in ublaži simptome.
Še vedno pa najbolj dosledne dokaze prinaša fizioterapija s poudarkom na krepitvi mišice kvadriceps, zlasti njegovega medialnega dela (vastus medialis). Fizioterapija je neinvazivna metoda, ki spodbuja telesno dejavnost ter prinaša dolgoročne rezultate.
V Kliniki Medicofit v sklopu akutne faze terapije ponujajo specialno fizioterapijo, kjer ponujajo mnoge sodobne naprave za lajšanje simptomov. Wintercare Tecar terapija obvladuje bolečino, manualna terapija s sklepno mobilizacijopogačice prispeva k zmanjševanju otekline in zmanjšanju togosti sklepa.
Pri tem je smiselna tudi uporaba kineziotapinga in limfne drenaže, ki spodbujata limfni sistem za odstranjevanje odvečne tekočine in odpadnih snovi. Masaža prav tako prispeva k hitrejšemu celjenju, saj spodbuja krvni pretok in izboljša gibljivost.
Specialna terapevtska vadba in osnovne vaje za izboljšanje mišičnih nesorazmerij in propriocepcije omogočajo pacientom povrnitev mišične moči, pravilno zaznavanje delov telesa v prostoru in povrnitev funkcionalnosti sklepa.
V kinezioterapevtski fazi se osredotočamo na izvajanje kinezioloških vaj za sklepno stabilizacijo in progresivnih vaj za mišično-vezivno moč. Poudarek je na krepitvi mišice kvadriceps in obkolčnih mišic (predvsem odmikalk, iztegovalk in zunanjih rotatorjev kolka, ki so pogosto pri pacientih s femoropatelarno artrozo šibki), ti nudijo sklepu dodatno stabilizacijo.
Krepitev mišic izvajamo s pomočjo ekscentične, izometrične in koncentične vadbe. Ne smemo pozabiti na kineziološke vaje za moč jedra, ki izboljšajo splošno funkcijo telesa.
Pomembno je izvajanje funkcionalnih vaj med različnimi statičnimi in dinamičnimi položaji (npr. korak na stopnico in iz nje in prehod med sedenjem in vstajanjem, enonožni počep), kjer hkrati izvajamo vaje za izboljšanje ravnotežja.
Faza post rehabilitacije oziroma preventivnega vzdrževanja temelji na edukaciji pacientov o prilagoditvi življenjskega sloga in dolgoročnem vzdrževanju funkcionalnosti sklepov in preventivne moči. Ta faza je ključnega pomena za popolno okrevanje s preprečevanjem ponovnih poškodb in ohranjanjem funkcionalne zmogljivosti.
Individualno in celostno zdravljenje femoropatelarne artroze prinaša trajnejše rezultate in večje zadovoljstvo pacientov!
Dolgoročna prognoza femoropatelarna artroze
Prognoza pri femoropatelarni artrozi je odvisna od več dejavnikov, vključno s stopnjo obrabe hrustanca, starostjo bolnika, življenjskim slogom in odzivom pacienta na zdravljenje. Pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, mlajši in aktivnejši imajo pogosto boljšo prognozo kot starejši.
Redno izvajanje vaj in sledenje rehabilitacijskem programu bistveno izboljša prognozo, potrebno je zmanjšanje aktivnosti, ki prekomerno obremenjujejo koleno, da preprečimo nadaljnje poškodbe sklepa.
Časovni okvir zdravljenja je odvisen od resnosti bolezni, naj bi trajal okrog 3 do 6 mesecev, vendar je potrebno dolgotrajno spremljanje in sledenje razvoja bolezni z rednimi zdravstvenimi pregledi in preprečitvijo napredovanja artroze. Uspešno zdravljenje zahteva prilagajanje, da se zagotovi najboljši možen izid.
Z ustrezno fizioterapevtsko obravnavo, katero nudijo v Kliniki Medicofit, simptomi ostanejo pod nadzorom ali se zmanjšajo, kar omogoča normalno vsakodnevno delovanje!
Naročite se na zdravljenje femoropatelarne artroze
Viri in literatura
Crossley, K. M., Vicenzino, B., Lentzos, J., Schache, A. G., Pandy, M. G., Ozturk, H. in Hinman, R. S. (2015). Exercise, education, manual-therapy and taping compared to education for patellofemoral osteoarthritis: a blinded, randomised clinical trial. Osteoarthritis and Cartilage, 23(9), 1457–1464. https://doi.org/10.1016/j.joca.2015.04.024
Crossley, K. M., Vicenzino, B., Pandy, M. G., Schache, A. G. in Hinman, R. S. (2008). Targeted physiotherapy for patellofemoral joint osteoarthritis: A protocol for a randomised, single-blind controlled trial. BMC Musculoskeletal Disorders, 9(1), 122. https://doi.org/10.1186/1471-2474-9-122
Hoglund, L. T., Pontiggia, L. in Kelly, J. D. (2018). A 6-week hip muscle strengthening and lumbopelvic-hip core stabilization program to improve pain, function, and quality of life in persons with patellofemoral osteoarthritis: a feasibility pilot study. Pilot and Feasibility Studies, 4(1), 70. https://doi.org/10.1186/s40814-018-0262-z
Kobayashi, S., Pappas, E., Fransen, M., Refshauge, K. in Simic, M. (2016). The prevalence of patellofemoral osteoarthritis: a systematic review and meta-analysis. Osteoarthritis and Cartilage, 24(10), 1697–1707. https://doi.org/10.1016/j.joca.2016.05.011
Van Jonbergen, H.-P. W., Poolman, R. W. in van Kampen, A. (2010). Isolated patellofemoral osteoarthritis: A systematic review of treatment options using the GRADE approach. Acta Orthopaedica, 81(2), 199–205. https://doi.org/10.3109/17453671003628756
