Postopno slabšanje občutka v stopalih, pekoča bolečina in negotovost pri hoji so najbolj izraziti dejavniki, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno delovanje in kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo – omenjeni simptomi nakazujejo na stanje, ki ga imenujemo diabetična polinevropatija.
Diabetična polinevropatija je kronični zaplet sladkorne bolezni, pri katerem zaradi dolgotrajno povišanih vrednosti glukoze v krvi pride do okvare perifernih živcev, predvsem v spodnjih okončinah. Stanje povzroča motnje ravnotežja, spremembe hoje ter povečano tveganje za padce in poškodbe, kar še dodatno omejuje samostojnost posameznika.
Vzrok za nastanek diabetične polinevropatije je kompleksna presnovna in žilna okvara živčevja, ki vodi v zmanjšano prevajanje živčnih impulzov, izgubo občutka, bolečino in mišično oslabelost. Učinkovito obvladovanje simptomov zahteva celostno obravnavo, ki presega zgolj farmakološko zdravljenje.
S strokovno vodeno fizioterapijo lahko izboljšamo ravnotežje, mišično moč, propriocepcijo in varnost pri hoji, hkrati pa zmanjšujemo tveganje za zaplete, kot so padci. Z ustrezno rehabilitacijo je mogoče upočasniti napredovanje funkcionalnih omejitev ter pomembno prispevati k ohranjanju gibljivosti, samostojnosti in kakovosti življenja.
Članek podrobneje predstavlja najpogostejše vzroke diabetične polinevropatije, značilne simptome ter pomen fizioterapije pri izboljšanju ravnotežja, mišične moči in splošnega počutja. Spoznali boste, kako celostna obravnava omogoča preprečevanje zapletov, ohranjanje samostojnosti in dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja oseb s tem kroničnim stanjem!
Glavni vzrok diabetične polinevropatije je dolgotrajno slabo urejena sladkorna bolezen, pri kateri kronično povišane vrednosti glukoze v krvi povzročajo presnovne in žilne okvare perifernih živcev. Posledično pride do postopnega propadanja živčnih vlaken, motenega prevajanja živčnih impulzov ter razvoja senzoričnih in motoričnih motenj.
Med pomembne dejavnike tveganja sodijo:
daljše trajanje sladkorne bolezni (kumulativna izpostavljenost kronično povišanim vrednostim glukoze),
pogoste hiperglikemije (ponavljajoče se epizode neustrezno urejene glikemije),
prisotnost drugih presnovnih motenj (sočasna dislipidemija in arterijska hipertenzija kot del metabolnega sindroma),
kajenje (vazokonstrikcija, oksidativni stres in pospešeno žilno okvarjanje),
prekomerna telesna teža (inzulinska rezistenca in povečana sistemska vnetna aktivnost),
telesna nedejavnost (zmanjšana periferna poraba glukoze in slabša mišična presnovna kapaciteta) in
slaba prekrvavljenost spodnjih okončin (mikro- in makrovaskularne spremembe z zmanjšano tkivno perfuzijo).
Večjo dovzetnost za razvoj polinevropatije imajo tudi starejši in posamezniki z že prisotnimi zapleti sladkorne bolezni, kot so diabetična nefropatija ali retinopatija.
Kombinacija naštetih dejavnikov pogosto določa način in intenzivnost izražanja simptomov diabetične polinevropatije, ki se praviloma razvijajo postopno in značilno prizadenejo periferne dele telesa.
Značilni simptomi
Simptomi diabetične polinevropatije se najpogosteje začnejo postopno in sprva prizadenejo stopala in prste. Značilni so simptomi, kot so mravljinčenje, pekoč občutek, odrevenelost ali zmanjšan občutek za dotik, temperaturo in bolečino. To povečuje tveganje za poškodbe in razjede.
Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo bolečine v mirovanju, nočni krči ter občutek elektrike ali zbadajoče bolečine. Pogosto pride tudi do mišične oslabelosti, zlasti v stopalih in gležnjih, kar vpliva na stabilnost in varnost hoje.
Pri številnih osebah so prisotne tudi motnje ravnotežja in koordinacije, ki povečujejo tveganje za padce. Zmanjšan občutek v stopalih lahko vodi v spremenjeno obremenjevanje, deformacije stopala in nastanek kroničnih ran, kar pomembno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja.
Kako se diabetična polinevropatija kaže v vsakdanjem življenju?
Diabetična polinevropatija pomembno vpliva na vsakodnevne aktivnosti, saj zmanjšan občutek v stopalih in nogah otežuje hojo, vzdrževanje ravnotežja ter opravljanje osnovnih gibalnih nalog. Posledično se mnogi posamezniki srečujejo z večjo previdnostjo pri hoji, počasnejšimi gibi in izogibanjem določenim aktivnostim, kar lahko vodi v zmanjšano samostojnost.
Zmanjšana mišična moč, motnje koordinacije in občutljivost na bolečino dodatno omejujejo sposobnost opravljanja dnevnih opravil, kot so vstajanje, sedenje, hoja po stopnicah ali nošenje bremen. Dolgoročno lahko to vodi v spremembe drže, spremenjeno obremenitev sklepov in mišic ter povečano tveganje za sekundarne poškodbe.
Ciljno usmerjena fizioterapija pomaga zmanjšati te funkcionalne omejitve. Z vajami za stabilnost, krepitev mišic in trening hoje lahko posamezniki izboljšajo varnost gibanja, ohranijo samostojnost in zmanjšajo tveganje za zaplete, kot so padci ali razjede stopal.
Diagnoza diabetične polinevropatije temelji na kliničnem in nevrološkem pregledu, oceni senzoričnih in motoričnih funkcij ter dobri anamnezi. Pogosto se uporabljajo tudi elektrofiziološke preiskave, kot je elektromiografija (EMG), ki omogočajo objektivno oceno prevajanja živčnih impulzov in stopnje prizadetosti perifernih živcev.
Slikovne preiskave nimajo osrednje vloge, temveč služijo predvsem izključevanju drugih nevroloških ali ortopedskih vzrokov simptomov. Pomembno vlogo ima klinični pregled, v okviru katerega se izvede celostna diagnostična ocena gibalnih sposobnosti in omejitev, mišične moči in ravnotežja. Na podlagi kliničnega pregleda se zastavi najustreznejši program fizioterapevtske obravnave.
Zdravljenje
Primarno zdravljenje diabetične polinevropatije je usmerjeno v optimalno presnovno urejenost sladkorne bolezni in obvladovanje nevropatske bolečine. Kirurško zdravljenje pri tem stanju nima vloge, saj ne gre za lokalno strukturno okvaro, temveč za difuzno presnovno-žilno poškodbo živčevja. Fizioterapijajedel celostne obravnave, pri čemer ima izredno pomembno podporno vlogo pri ohranjanju samostojnosti in svobode gibanja.
V sklopu fizioterapevtske obravnave se v Medicofit kliniki v Ljubljani, osredotočamo na izboljšanje ravnotežja, propriocepcije in mišične moči, s čimer zmanjšujemo tveganje za padce in izboljšujemo varnost hoje. Za zmanjšanje akutnih bolečin in spremljajočih simptomov uporabljamo najsodobnejše instrumentalne metode, kot so TECAR Wintecare, PERISO diamagnetoterapija in visokotonska elektroterapija HiTop.
Program terapevtskih vaj zajema tudi ciljno usmerjene vaje za stabilnost spodnjih okončin in izboljšanje vzorca hoje. Prav tako imajo pomembno vlogo funkcionalne naloge, ki so prilagojene stopnji senzorične prizadetosti.
Znanstvene študije kažejo, da ima do 50 % oseb z dolgotrajno sladkorno boleznijo znake diabetične polinevropatije. Tako klinična praksa, kot strokovna literatura potrjujeta, da usmerjena fizioterapija dokazano zmanjšuje tveganje za funkcionalni upad!
Dolgoročno ohranjanje samostojnosti in preprečevanje zapletov
Diabetična polinevropatija je kronično napredujoče stanje, ki postopoma zmanjšuje senzorične in motorične sposobnosti, kar vpliva na hojo, ravnotežje in vsakodnevno funkcionalnost. Posledice se kažejo kot omejitve pri hoji, zmanjšana stabilnost in večja dovzetnost za padce ter poškodbe spodnjih okončin.
Celostna obravnava vključuje optimalno presnovno kontrolo sladkorne bolezni, farmakološko obvladovanje nevropatske bolečine in ciljno usmerjeno fizioterapijo. Aktiven pristop, ki vključuje sodelovanje s specialistom fizioterapije omogoča dolgoročno ohranjanje kakovosti življenja, zmanjšuje tveganje za zaplete in pomaga nadzorovati posledice diabetične polinevropatije.
Z rednim izvajanjem vaj za ravnotežje, stabilnost in mišično moč lahko osebe z diabetično polinevropatijo uspešno nadzorujejo in preprečujejo funkcionalne omejitve, izboljšajo varnost pri gibanju in ohranijo samostojnost pri vsakodnevnih opravilih.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Diabetična polinevropatija je kronično in napredujoče stanje, zato popolna povrnitev živčne funkcije praviloma ni mogoča. Prognoza je v veliki meri odvisna od urejenosti sladkorne bolezni, trajanja simptomov ter stopnje senzorične in motorične prizadetosti.
Rehabilitacijajedolgoročen proces in pogosto poteka več mesecev ali trajno v obliki vzdrževalnega programa. Zgodnje prepoznavanje in ustrezna obravnava lahko pomembno upočasnita napredovanje funkcionalnih omejitev.
Redna in individualno prilagojena vadba omogoča izboljšanje funkcionalne varnosti ter dolgoročno ohranjanje kakovosti življenja kljub nevrološki okvari.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Akter, K., Ummul, S. S., Fakhruzzaman, M., Islam, A., Islam, M. J., Sumon, M. M. A., Akter, M., Mukherjee, T. R., Fazal, S. in Islam, A. (2024). Rehabilitation Outcomes in Diabetic Peripheral Neuropathy: An Evidence-Based Physiotherapy Approach for Functional Improvement – Case. Journal of Angiotherapy, 8(10), 1–7. https://doi.org/10.25163/angiotherapy.8109954
Gylfadottir, S. S., Weeracharoenkul, D., Andersen, S. T., Niruthisard, S., Suwanwalaikorn, S. in Jensen, T. S. (2019). Painful and non-painful diabetic polyneuropathy: Clinical characteristics and diagnostic issues. Journal of Diabetes Investigation, 10(5), 1148–1157. https://doi.org/10.1111/jdi.13105
Jahantigh Akbari, N., Hosseinifar, M., Naimi, S. S., Mikaili, S. in Rahbar, S. (2020). The efficacy of physiotherapy interventions in mitigating the symptoms and complications of diabetic peripheral neuropathy: A systematic review. Journal of Diabetes & Metabolic Disorders, 19(2), 1995–2004. https://doi.org/10.1007/s40200-020-00652-8
Tesfaye, S. in Sloan, G. (2020). Diabetic Polyneuropathy – Advances in Diagnosis and Intervention Strategies. European Endocrinology, 16(1), 15–20. https://doi.org/10.17925/EE.2020.16.1.15
Ziegler, D., Papanas, N., Schnell, O., Nguyen, B. D. T., Nguyen, K. T., Kulkantrakorn, K. in Deerochanawong, C. (2021). Current concepts in the management of diabetic polyneuropathy. Journal of Diabetes Investigation, 12(4), 464–475. https://doi.org/10.1111/jdi.13401
