Se pogosto zbujate z občutkom pritiska v zatilju, katerega spremlja bolečina, ki se širi proti sencam ali za oko in vam povzroča glavobole? Morda mislite, da gre za heksenšus ali običajen glavobol, toda razlog pogosto tiči nižje, v vratni hrbtenici. Težave z vratno hrbtenico lahko povzročajo tako imenovan cervikogeni glavobol. Cervikogeni glavobol je pogosta, a premalo prepoznana oblika bolečina, ki združuje težave z vratom in glavo v en sam, vztrajno moteč simptom.
Cervikogeni glavobol je vrsta sekundarnega glavobola, kar pomeni, da ga povzroča prikrita bolezen ali poškodba. Izvira iz težav vratne hrbtenice, najpogostejši vzrok težav pa predstavljajo prekomerna mišična napetost, degenerativne spremembe ali utesnitev živca. Običajno se kaže z enostransko bolečino ali glavobolom, ki se poslabša ob določenih gibih vratu ali pri dolgotrajnem sedenju.
Razloge za razvoj stanja gre pogosto iskati v slabi drži, travmatskih poškodbah (kot je nihajna poškodba vratu) ali dolgotrajni obremenitvi vratnih mišic, kar je danes, v dobi uporabe telefonov še posebej pogosto. Neprestano sklanjanje glave naprej ustvarja povečan mehanski pritisk na vratna vretenca, kar sčasoma vodi v mišično neravnovesje, togost sklepov ter draženje živčnih struktur, povezanih z glavobolom.
Pomembno se je zavedati, da zdravljenje s protibolečinskimi tabletami pri cervikogenem glavobolu pogosto ne zadostuje. Stanje zahteva celosten pristop, pri katerem ima vodilno vlogo specializirana fizioterapija, ki s ciljno usmerjenimi manualnimi tehnikami, korekcijo drže in krepitvijo vratno-ramenskega sklopa odpravi temeljni vzrok in ne zgolj simptomov.
Z zgodnjo prepoznavo težav in ustrezno fizioterapevtsko obravnavo je mogoče cervikogeni glavobol učinkovito obvladati ter si povrniti kakovost življenja brez kronične bolečine.
Cervikogeni glavobol se pogosto kaže kot enostranska bolečina, ki se začne v zatilju in širi proti čelu ali okoli očesa. Ljudje ga pogosto zamenjujejo za migreno ali tenzijski glavobol, saj lahko spremljajoči simptomi vključujejo zamegljen vid, občutek pritiska v glavi ali občutljivost na svetlobo.
Ključna med cervikogenem glavobolu in drugimi tipi glavobola je, da bolečina pri cervikogenem glavobolu izvira iz vratnih struktur in se običajno poslabša ob določenih gibih vratu, daljšem sedenju ali ponavljajoči se slabi drži.
Gre za funkcionalno motnjo, pri kateri mišice, sklepi ali živci v vratu pošiljajo bolečinske signale. Težava se pogostorazvije postopoma, z leti slabih gibalnih vzorcev ali zaradi ponavljajoče se mehanske obremenitve.
Strokovna fizioterapevtska obravnava je ena ključnih metod zdravljenja, saj cilja prav na odpravo vzroka, ne pa le blaženje simptomov.
Vzroki za nastanek
Stanje nastane kot posledica mehanskega draženja struktur v vratni hrbtenici, ki imajo živčno povezavo z glavo. Do njega pogosto privedejo dolgotrajne obremenitve, ponavljajoče se gibalne nepravilnosti ali degenerativne spremembe, ki sprožijo preneseno bolečino iz vratu v glavo.
Med značilne vzroke za nastanek cervikogenega glavobola vključujemo:
dolgotrajno nepravilno držo (npr. sključena ramena, naprej pomaknjena glava),
degenerativne spremembe sklepov vratne hrbtenice (artroza ali zmanjšana višina medvretenčnih diskov v vratni hrbtenici),
poškodbe vratne hrbtenice (po padcih ali prometni nesrečah),
kronična mišična napetost in mišična neravnovesja,
zmanjšana stabilnost ali gibljivost vratnih vretenc,
mehanske preobremenitve (zaradi ponavljajočih se gibov ali daljšega sedenja brez podpore) in
kompresijo ali draženje zgornjih vratnih živcev.
Vzrok cervikogenega glavobola je torej vedno povezan z nepravilnim delovanjem ali poškodbo vratne hrbtenice, ki vodi do prenesene bolečine v glavo. Ustrezno zdravljenje temelji na celostni odpravi vzrokov in povrnitvi pravilnega gibanja ter stabilnosti vratu!
Dejavniki tveganja
Težave vratne hrbtenice, ki se izražajo v obliki glavobolov in bolečin se najpogosteje pojavljajo pri posameznikih, ki imajo povečane mehanske obremenitve v področju vratne hrbtenice. Gre za stanje, ki se razvije postopoma in katerega poganjajo vsakodnevne navade, delovno okolje ali predhodne poškodbe.
Med najpogostejše dejavnike tveganja prištevamo:
sedeče delo z dolgotrajnim gledanjem v zaslon (npr. računalnik ali telefon),
športi z veliko rotacijami ali udarci v predel glave in vratu,
degenerativne spremembe vratne hrbtenice (npr. spondiloza ali hernija diska) in
starost (pogosteje pri odraslih med 30. in 60. letom).
Če se prepoznate v več dejavnikih tveganja, priporočamo, da ukrepate pravočasno. Z ustrezno vadbo pod nadzorom strokovnjaka lahko preprečite razvoj resnejših težav!
Značilni simptomi
Prepoznavanje cervikogenega glavobola je pogosto izziv, saj se simptomi lahko prekrivajo z drugimi oblikami glavobolov, kot sta tenzijski glavobol ali migrena. Kljub temu obstajajo značilni znaki, ki usmerjajo k izvoru težav v vratni hrbtenici.
Bolečina se navadno pojavi enostransko, najpogosteje na zadnjem delu glave in se lahko širi proti temenu, čelu ali očesu. Pogosto se pojavi sočasno z bolečino in okorelostjo v vratu. Obračanje ali nagibanje vratu bolečino praviloma poslabšata, kar je ključen pokazatelj njenega izvora.
Nekateri posamezniki navajajo tudi občutek zategnjenosti v ramenih ali zmanjšano gibljivost vratu. Spremljajoči simptomi so lahko tudi slabost, omotica ali motnje vida, čeprav so ti običajno blažji kot pri migrenah.
Pomemben znak je tudi to, da se bolečine pogosto sprožijo ali poslabšajo pri dolgotrajnih statičnih položajih, kot je sedenje za računalnikom ali gledanje v telefon. Prav ta povezanost z gibanjem in položajem glave je eden ključnih pokazateljev cervikogenega glavobola in primernosti uporabe fizioterapije za njegovo zdravljenje.
Če trpite za bolečinami, ki so povezane z gibanjem vratu, ali se vam pogosto pojavljajo enostranski glavoboli, svetujemo, da poiščete strokovno pomoč.
Diagnoza cervikogenega glavobola se začne z natančno anamnezo in temeljitim kliničnim pregledom. Pomemben del postavitve diagnoze je podroben razgovor o simptomih in njihovem poteku. V sklopu kliničnega pregleda se preverijo gibljivost vratne hrbtenice, mišična moč ter prisotnost prožilnih točk, ki lahko povzročajo bolečino.
Za izključitev drugih vrst glavobolovali resnejših stanj se pogosto opravijo slikovne preiskave, kot so RTG, MR ali CT, ki omogočajo vpogled v strukture vratu. Nevrološki testi pomagajo preveriti morebitne poškodbe živcev. Le s celostno oceno stanja je mogoče zanesljivo trditi, da je vzrok glavobolov res cervikalne narave.
Ob sumu na cervikogeni glavobol je pomembno čim prej poiskati pomoč specialista fizioterapevta, ki bo predlagal najprimernejšo pot zdravljenja.
Zdravljenje
Zdravljenje cervikogenega glavobola zahteva ciljano in celostno fizioterapevtsko obravnavo, ki zmanjšuje bolečino ter izboljšuje gibljivost in stabilnost vratu. S sodobnimi metodami spodbujamo regeneracijo tkiv in aktivno krepitev mišic za trajno olajšanje težav.
V začetni, akutni fazi uporabljamo specializirane fizioterapevtske metode, ki spodbujajo regeneracijo tkiv in zmanjšujejo vnetje. Z globinskimi termičnimi učinki TECAR Wintecare terapije pospešujemo prekrvavitev in obnavljanje poškodovanih struktur, kar skupaj z usmerjenimi manualnimi tehnikami učinkovito lajša bolečino in sprošča mišične napetosti. Hkrati se izogibamo zastarelim in premalo učinkovitim postopkom, kot so nizkoenergetske instrumentalne metode.
Ko se akutna faza umiri, preidemo na kinezioterapevtsko zdravljenje, ki v kliniki Medicofit vključuje natančno izbrane vaje za izboljšanje mobilnosti vratne hrbtenice, krepitev mišične moči ter stabilizacijo jedra telesa. Vaje proti uporu, korektivne in napredne kineziološke tehnike načrtujemo glede na posameznikovo stanje, da povečamo funkcionalnost in zmanjšamo ponavljajoče se obremenitve. Pomemben del terapije so tudi vaje za izboljšanje koordinacije gibanja in vzdržljivosti, ki pomagajo vzpostaviti optimalno mišično ravnovesje in stabilnost vratu.
V fazi preventivnega vzdrževanja sestavimo individualen program vadbe, ki krepi pridobljene rezultate in preprečuje ponovitev težav. Ta program ni le niz splošnih vaj, ampak skrbno načrtovan potek, ki vključuje terapevtsko vadbo za ohranjanje mobilnosti, dodatno izboljšanje mišične moči in boljšo telesno držo. Poleg tega svetujemo tudi ergonomske ukrepe in prilagoditve vsakodnevnih aktivnosti, ki podpirajo zdrav vrat in preprečujejo dodatne obremenitve, vendar te ukrepe vključujemo kot podporni del celotne rehabilitacije.
Dolgoročna uspešnost zdravljenja je zagotovljena z doslednim izvajanjem individualnih vaj in rednim spremljanjem, kar omogoča trajno izboljšanje kakovosti življenja brez ponavljajočih se bolečin.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 34-letna pisarniška delavka je obiskala kliniko Medicofit zaradi več mesecev trajajočih enostranskih glavobolov, ki so izžarevali iz zatilja in se širili proti temenu. Glavoboli, katere je spremljala tudi topa bolečina so bili najizrazitejši med delom z računalnikom.
Začetno stanje: S temeljitim kliničnim pregledom smo prepoznali vzorec neprimerne telesne drže, pri čemer je bila prepoznana omejena gibljivost vratne hrbtenice. Ugotovljena je bila tudi povečana napetost subokcipitalnih mišic ter močno zmanjšana aktivacija globokih fleksorjev vratu. Pacientka je izpostavila, da je imela težave tudi z občutkom okorelosti vratu in nelagodja med lopaticama. Prav tako je poudarila, da je nelagodje poskušala omejiti s protibolečinskimi tabletami, vendar neuspešno.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečin in nelagodja, izboljšanje gibljivosti vratne hrbtenice, sprostitev prekomerno napetih mehkih tkiv ter odprava glavobolov.
Potek zdravljenja: Uvodna faza zdravljenja je bila usmerjena v obravnavo akutnih simptomov. V ta namen so se izvajali postopki manualne terapije za izboljšanje gibljivosti ter obravnavo mehkih tkiv, ki so se dopolnjevali s TECAR terapijo in radialnimi udarnimi valovi. V program zdravljenja smo postopoma uvajali terapevtske vaje za aktivacijo globokih mišic vratu, stabilizacijo lopatic ter izboljšanje medmišične koordinacije.
Končno stanje: Ob zaključku zdravljenja je gospa poročala o močno zmanjšani intenziteti glavobolov kot tudi precej redkejšem pojavljanju le teh. Z željo po popolni odpravi težav se je vključila v program dolgotrajne preventivne vadbe.
S celostnim pristopom omogočamo več kot le lajšanje bolečin. Proces zdravljenja v kliniki Medicofit je usmerjen v obnovo funkcije prizadetega področja ter ustrezno pripravo na samostojno pot po zaključku zdravljena!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Trajanje okrevanja pri cervikogenem glavobolu je odvisno od vzroka in resnosti težav, običajno pa se ob ustrezni terapiji izboljšanje opazi žev nekaj tednih do mesecih.
Prognozastanja je dobra, če se pravočasno ukrepa in dosledno izvaja predlagane vadbene postopke, s čimer se zmanjša tveganje za ponovitev in dolgoročne zaplete. Pomembno je vztrajati pri preventivnem vzdrževanju stanja in ustrezno prilagoditi življenjski slog.
Demont, A., Lafrance, S., Gaska, C., Kechichian, A., Bourmaud, A. in Desmeules, F. (2023). Efficacy of physiotherapy interventions for the management of adults with cervicogenic headache: A systematic review and meta-analyses. PM&R, 15(5), 613–628. https://doi.org/10.1002/pmrj.12856
Rani, M. in Kaur, J. (2022). Effectiveness of different physiotherapy interventions in the management of cervicogenic headache: a pilot randomized controlled trial. Journal of Manual & Manipulative Therapy, 30(2), 96–104. https://doi.org/10.1080/10669817.2021.1962687
Verma, S., Tripathi, M. in Chandra, P. S. (2021). Cervicogenic Headache: Current Perspectives. Neurology India, 69(Suppl 1), S194. https://doi.org/10.4103/0028-3886.315992
