Težave z ravnotežjem, upad koordinacije rok ali postopna izguba moči pogosto sprva ne vzbudijo resnega suma, vendar se lahko v ozadju skriva resno stanje vratne hrbtenice. Omenjeni znaki so pogosto značilni za stanje, ki je eden najpogostejših, a hkrati pogosto spregledanih vzrokov nevrološkega poslabšanja pri odraslih, zlasti v srednjem in starejšem življenjskem obdobju.
Cervikalna mielopatija je kompresija hrbtenjače v vratni hrbtenici, ki je najpogosteje posledica degenerativnih sprememb, kot so zoženje hrbteničnega kanala, herniacija medvretenčne ploščice, osteofiti ali zadebelitev ligamentov, redkeje pa posledica travme, vnetnih bolezni ali prirojenih nepravilnosti.
Vzrok težav ni zgolj mehanski pritisk na hrbtenjačo, temveč tudi motena prekrvavitev in postopno omejevanje delovanja živčnih struktur, kar vodi v motnje hoje, slabšo fino motoriko rok, zmanjšano moč ter spremenjeno zaznavanje dražljajev. Zaradi počasnega napredovanja simptomi pogosto ostajajo neprepoznani, dokler ne začnejo bistveno omejevati vsakodnevnega funkcioniranja.
Uspešno obvladovanje cervikalne mielopatije zahteva natančno diagnostiko in jasno opredelitev stopnje okvare, saj zdravljenje ni vedno kirurško. V primerih, kjer operacija ni indicirana ali sledi po kirurški dekompresiji, je usmerjena fizioterapevtska obravnava ključna za izboljšanje gibanja, ravnotežja in funkcionalne samostojnosti ter za upočasnitev nadaljnjega funkcionalnega upada.
Pravočasno prepoznavanje cervikalne mielopatije in individualno prilagojen rehabilitacijski pristop pomembno vplivata na dolgoročni izid, saj lahko bistveno izboljšata kakovost življenja in zmanjšata tveganje za trajne nevrološke posledice!
Cervikalna mielopatija je resno nevrološko stanje, ki prizadene hrbtenjačo v cervikalnem delu hrbtenice in je v večini primerov posledica njenega dolgotrajne kompresije. Najpogostejši vzrok so degenerativne spremembe hrbtenice, kot so obraba medvretenčnih ploščic, hernija diska, kostni izrastki in zadebelitev vezi, ki zožujejo hrbtenični kanal.
Povečano tveganje imajo tudi osebe s prirojeno ozkim hrbteničnim kanalom, saj lahko že manjše spremembe povzročijo pritisk na hrbtenjačo. Cervikalna mielopatija se lahko razvije tudi po poškodbah vratne hrbtenice ali pri vnetnih in revmatskih boleznih, zlasti revmatoidnem artritisu. Redkeje so vzrok tumorji ali okužbe.
Najbolj ogroženi so starejši odrasli, predvsem po 50. letu starosti, ter osebe z dolgotrajnimi obremenitvami vratu, prirojenimi nepravilnostmi hrbtenice, kroničnimi vnetnimi boleznimi ali preteklimi poškodbami vratne hrbtenice.
Značilni simptomi in znaki
Simptomicervikalne mielopatije se običajno razvijajo postopno in se s časom stopnjujejo. Med najpogostejše zgodnje znake sodijo okornost in slabša spretnost rok, težave pri natančnih gibih ter občutek šibkosti v zgornjih okončinah. Pogosti so tudi mravljinčenje, odrevenelost ali zmanjšan občutek v rokah in prstih.
Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo tudi motnje hoje, nestabilnost, občutek togosti v nogah ter pogostejši padci. Osebe lahko opažajo tudi bolečine ali okorelost v vratu. V hujših primerih pride do motenj nadzora nad mehurjem in črevesjem ter izrazitejše mišične oslabelosti.
Diagnozacervikalne mielopatije temelji na kombinaciji kliničnega pregleda, anamneze in slikovnih preiskav. Strokovnjak najprej opravi podroben nevrološki pregled, pri katerem ocenjuje mišično moč, reflekse, občutek, koordinacijo ter stabilnost hoje. Pogosto so prisotni znaki prizadetosti hrbtenjače, kot so izrazitejši refleksi, motnje fine motorike rok in težave pri hoji.
Ključno vlogo pri postavitvi diagnoze ima MR vratne hrbtenice, saj omogoča natančen prikaz hrbtenjače, stopnje utesnitve ter degenerativnih sprememb, kot so hernije diskov, kostni izrastki ali zadebeljene vezi. Dodatno se lahko opravijo rentgensko slikanje ali računalniška tomografija (CT), zlasti za oceno kostnih struktur in stabilnosti hrbtenice. V določenih primerih se uporabljajo tudi elektrofiziološke preiskave za dopolnitev diagnostike.
Zdravljenje
Zdravljenje cervikalne mielopatije je odvisno od resnosti simptomov, stopnje okvare in hitrosti napredovanja bolezni. Pri blagih in počasneje napredujočih oblikah lahko uvedemo konzervativno zdravljenje, ki vključuje fizioterapijo, prilagoditev telesnih aktivnosti, protibolečinsko terapijo ter redno spremljanje stanja. Glavni namen takšnega zdravljenja je lajšanje in obvladovanje simptomatike.
Pri zmernih do hudih oblikah ali ob napredovanju nevroloških simptomov je pogosto potrebno kirurško zdravljenje. Cilj operativnega posega je razbremenitev hrbtenjače, stabilizacija hrbtenice in preprečevanje nadaljnjega poslabšanja. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje pomembno vplivata na dolgoročni izid in kakovost življenja posameznika.
V Medicofit kliniki izvajamo specializiran program fizioterapevtske obravnave cervikalne mielopatije, usmerjen v zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in mišične moči ter preprečevanje nadaljnjega poslabšanja.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognozacervikalne mielopatije je odvisna od več dejavnikov, predvsem od stopnje okvare hrbtenjače, trajanja simptomov pred začetkom zdravljenja ter starosti osebe. Zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje pomembno izboljšata izid, saj je možnost povrnitve nevroloških funkcij večja, če hrbtenjača še ni trajno poškodovana. Pri številnih osebah se po ustreznem zdravljenju doseže stabilizacija bolezni in delno ali pomembno izboljšanje simptomov.
Rehabilitacija ima ključno vlogo v procesu okrevanja, zlasti po kirurškem zdravljenju. Trajanje rehabilitacije je različno in je odvisno od resnosti bolezni ter obsega posega. Običajno traja več tednov do nekaj mesecev. V tem obdobju se izvajajo terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči, ravnotežja in hoje, po potrebi pa tudi delovna terapija za ponovno vzpostavljanje fine motorike rok.
Pri posameznikih z napredovalo mielopatijo rehabilitacija traja dlje, popolno okrevanje pa vedno ni mogoče. Kljub temu ustrezna rehabilitacija bistveno prispeva k izboljšanju funkcionalnosti, samostojnosti in kakovosti življenja ter pomaga preprečevati nadaljnje zaplete.
Pri zgodnje prepoznani cervikalni mielopatiji se pri približno 70 % oseb po zdravljenju opazi vsaj delna izboljšava nevroloških funkcij, kar poudarja pomen pravočasne diagnostike in rehabilitacije!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Badhiwala, J. H., Ahuja, C. S., Akbar, M. A., Witiw, C. D., Nassiri, F., Furlan, J. C., Curt, A., Wilson, J. R. in Fehlings, M. G. (2020). Degenerative cervical myelopathy — update and future directions. Nature Reviews Neurology, 16(2), 108–124. https://doi.org/10.1038/s41582-019-0303-0
Kane, S. F., Abadie, K. V. in Willson, A. (2020). Degenerative Cervical Myelopathy: Recognition and Management. American Family Physician, 102(12), 740–750.
Mańko, G., Jekiełek, M., Ambroży, T., Rydzik, Ł., Jaszczur-Nowicki, J., Mańko, G., Jekiełek, M., Ambroży, T., Rydzik, Ł. in Jaszczur-Nowicki, J. (2022). Physiotherapeutic Methods in the Treatment of Cervical Discopathy and Degenerative Cervical Myelopathy: A Prospective Study. Life, 12(4). https://doi.org/10.3390/life12040513
Nouri, A., Tetreault, L., Singh, A., Karadimas, S. K. in Fehlings, M. G. (2015). Degenerative Cervical Myelopathy: Epidemiology, Genetics, and Pathogenesis. Spine, 40(12), E675. https://doi.org/10.1097/BRS.0000000000000913
