Bolečine v nartu – vzroki, simptomi in zdravljenje
- Jul 29 -
Kazalo
Vsak korak, ki ga naredimo, je zapletena igra sklepov, mišic, tetiv in živcev. Bolečine v nartu so lahko izredno neprijetne, saj nas omejujejo pri hoji in pri vsakodnevnih opravilih. Pogosto se pojavijo nenadoma, brez očitnega razloga, ali pa se stopnjujejo postopoma.
Bolečina v nartu je lokalizirana bolečina na zgornjem delu stopala, ki najpogosteje izvira iz preobremenitev. Na pojav bolečine lahko vplivajo tudi nepravilna obutev, nevrološke težave ali biomehanske nepravilnosti celotnega spodnjega uda.
Čeprav so vzroki za pojav bolečine različni, je stanje najpogosteje posledica ponavljajočih obremenitev brez ustrezne regeneracije. Ko mišično-skeletni sistem izgubi ravnovesje med obremenitvijo in počitkom, se hitro pojavijo bolečine.
Bolečine v nartu je možno uspešno ozdraviti s specializirano fizioterapijo. Z individualno obravnavo, ki vključuje izboljšanje gibanja, krepitev mišic in edukacijo o stanju lahko bistveno zmanjšamo simptome in preprečimo ponovitve.
V nadaljevanju članka bomo raziskali, kaj točno povzroča bolečine v nartu, kateri so najpogostejši spremljajoči simptomi in kako z ustrezno fizioterapevtsko obravnavo poskrbimo za dolgoročno odpravo težav!
Bolečine v nartu se lahko razvijejo zaradi mnogih dejavnikov, ki vplivajo tako na mehanske, vnetne ali celo nevrološke spremembe v zgornjem delu stopala. Ko stopalo ne deluje optimalno, ali je izpostavljeno ponavljajoči se obremenitvi, se ravnovesje poruši in se pojavijo bolečine.
Najpogostejši vzroki za bolečine v nartu vključujejo:
preobremenitev mišic ali tetiv (zlasti ekstenzorjev prstov),
tendinitis ekstenzorjev (vnetje tetiv zaradi ponavljajočih se gibov),
stresne frakture kosti (nastanejo ob dolgotrajnejši in neustrezni obremenitvi),
neprimerno obutev (ne nudi ustrezne opore ali prekomerno pritiska na določen del stopala),
zmanjšano gibljivost gležnja ali stopalnega loka (prekomerna kompenzacija na predelu narta),
nevropatske bolečine (lokalna utesnitev živca) in
degenerativne spremembe (artritis ali začetek obrabe).
Prekomerno tekanje, brcanje ali skakanje lahko prispeva k pojavu bolečine v nartu. Negativen vpliv ima tudi pretesna obutev.
Dejavniki tveganja
Bolečine se hitreje razvijejo pri posameznikih, ki so izpostavljeni več dejavnikom tveganja. Dejavniki tveganja so močno povezani z vsakodnevnimi telesnimi aktivnostmi.
Med dejavnike tveganja za razvoj bolečine uvrščamo:
dolgotrajno stoječe delo (mehanska obremenitev narta),
neprimerno obutev (obutev brez opore in s trdim podplatom),
motnje biomehanike stopala (visok stopani lok ali ploska stopala),
neprimerno športna aktivnost (prekomeren tek, skakanje in drugo obremenjevanje stopala),
prekomerno telesno težo (povečajo se mehanske sile na vse strukture stopala),
pretekle poškodbe stopala (zvini ali zlomi) in
zmanjšano gibljivost ter mišično šibkost v predelu gležnja in stopala.
Ko upoštevamo dejavnike tveganja, lažje razumemo, zakaj se simptomi bolečine v nartu pojavijo in kako pomembno je zgodnje ukrepanje!
Pogosti simptomi
Poleg lokalizirane bolečine, se spremljajoči simptomi najpogosteje pojavijo pri obremenitvi (hoja, tek in skakanje). Po večji obremenitvi se lahko pojavi oteklina na področju stopala.
Stanje lahko vodi v zmanjšan obseg gibljivosti posameznih prstov ali celotnega stopala, prisoten je lahko tudi občutek zategovanja. Pacienti, pri katerih je prizadeta tudi katera izmed nevroloških struktur poročajo dodatno o pekoči bolečini, prisotnosti mravljincev ali celo zmanjšani mišični moči.
Najpogostejše diagnoze, ki se lahko izražajo z bolečino v nartu so tendinitis ekstenzorjev, stresne frakture, artritis ali utesnitveni sindromi.
Diagnozo bolečine v nartu navadno postavimo z dobro anamnezo (pogovorom o simptomih in nedavnih telesnih obremenitvah) in kliničnim pregledom, kjer preverimo gibljivost, mišično moč, po potrebi naredimo tudi nevrološki pregled (v primeru nevroloških simptomov).
Po potrebi je smiselna uporaba slikovne diagnostike, kot je RTG, UZ ali MR, primarno, da se ovržejo možnosti resnejših stanj, kot tudi, da se lažje potrdijo določene domneve.
Zdravljenje
V akutni fazi se osredotočimo na zmanjšanje bolečin. Najsodobnejše instrumentalne tehnike nam omogočajo tudi obravnavanje oteklin ali znakov vnetje, v kolikor so prisotni. To lahko dosežemo z aplikacijo Wintecare TECAR terapije in Sixtus ultrazvočne krioterapije – obe metodi dajeta odlične terapevtske učinke.
Pomembna lastnost uvodnega dela zdravljenja je tudi primeren počitek in razbremenitev stopala. V tem obdobju zmanjšamo telesno aktivnost in se izogibamo gibom, ki izzovejo bolečino. V skladu s sodobnimi smernicami rehabilitacije bolečin v nartu pa kljub krajšemu počitku progresivno obremenjujemo stopalo.
Po umiritvi simptomov, preidemo v naslednjo fazo, kjer v kliniki Medicofit začnemo s ciljanimi vajami za krepitev mišic stopala in gležnja ter za izboljšanje stabilnosti in gibljivosti. Posvetimo se tudi odpravljanju morebitnih biomehanskih nepravilnosti (npr. pri hoji), ki lahko prispevajo k izražanju bolečine.
V postrehabilitacijski fazi skrbimo za dolgoročno ohranjanje doseženih rezultatov z redno vadbo. Glede na telesno aktivnost, pacientom svetujemo glede najprimernejše obutve. Oblikujemo individualne vadbene načrte, s katerimi zmanjšamo tveganje za ponovne poškodbe in izboljšamo splošno funkcionalnost stopala.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 31-letna rekreativna tekačica se je med pripravami za maraton začela ubadati z bolečino v nartu, zaradi katere je morala začasno prekiniti s treningi. Bolečina se je pojavljala postopoma in je bila najhujša ob daljšem teku. Dva tedna po prvem pojavu je postala prisotna tudi med hojo.
Začetno stanje: Huda bolečina v nartu, ki je omejevala športno kot tudi vsakodnevno aktivnost je bila razlog za obisk diagnostične terapije. Klinični pregled je pokazal lokalizirano občutljivost ob palpaciji tretje metatarzalne kosti. Bolečina se je povečala ob izvedbi dviga na prste. Vzorec hoje je bil že nekoliko prizadet. Pacientko smo napotili na MR slikanje, ki je potrdilo sum na stresno frakturo tretje metatarzale.
Cilji zdravljenja: Zmanjšanje bolečine, razbremenitev stopala, izboljšanje moči intrinzičnih mišic stopala, ohranjanje mišične moči spodnjih udov ter postopno uvajanje v tek.
Potek zdravljenja: Prva faza zdravljenja je zajemala krajšo razbremenitev z uporabo opornice. Za pospešitev regeneracijskih procesov smo uporabili širok spekter instrumentalnih postopkov – TECAR in lasersko terapijo v kombinaciji z diamagnetoterapijo. Izvajale so se tudi specialne manualne tehnike. Ob izboljšanju klinične slike je bil poudarek na terapevtskih in kinezioloških vajah. Zaključna faza zdravljenja je vključevala športno-specifične gibalne vzorce in vaje.
Končno stanje: Pacientka se je lahko vrnila k lažjemu treningu že tekom terapij. Ob zaključku zdravljenja je poročala o odsotnosti bolečine tako med hojo kot tudi med tekom.
Huda bolečina v nartu lahko nakazuje na dalj časa trajajoče težave. Stanje je potrebno najprej ustrezno diagnosticirati, nato pa s celostnim pristopom ustrezno rehabilitirati.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri bolečinah v nartu je ob ustrezno načrtovanem zdravljenju dobra. Ob hitrem izboljšanju klinične slike lahko pričakujemo tudi uspešen izid rehabilitacije.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od vzroka in resnosti poškodbe.
Z ustrezno obravnavo in redno fizioterapevtsko vadbo lahko uspešno zmanjšamo bolečine v nartu ter povrnemo normalno funkcionalnost stopala.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Birisik, F., Demirel, M., Bilgili, F., Salduz, A., Yeldan, I. in Ismet Kilicoglu, O. (2020). The natural course of pain in patients with symptomatic tarsal coalitions: A retrospective clinical study. Foot and Ankle Surgery, 26(2), 228–232. https://doi.org/10.1016/j.fas.2019.03.002
Szewczyk, J., Szuciak, A., Mozga, K., Synowiecka, O., Rydzyk, I., Talarek, K., Świta, M. in Turżańska, K. (2025). Tarsal tunnel syndrome in runners: diagnosis and return to physical activity – a review. Wiadomosci Lekarskie (Warsaw, Poland: 1960), 78(3), 584–590. https://doi.org/10.36740/WLek/202447
