Bolečine v dlani? Pogosti vzroki in učinkovito zdravljenje
- Apr 23 -
Kazalo
Ste že kdaj občutili neprijetno bolečino v dlani, ki vam otežuje vsakodnevne opravke, kot so enostavno tipkanje po računalniku, prijemanje predmetov ali celo rokovanje?
Bolečina v dlani je pogosta težava, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov – od preobremenitve in poškodb do resnejših zdravstvenih stanj, kot so sindrom karpalnega kanala, poškodbe živcev ali artritis.
V tem članku bomo raziskali najpogostejše vzroke bolečin v dlani ter vam ponudili učinkovite rešitve za lajšanje težav in preprečevanje poslabšanja stanja. Ne glede na to, ali se soočate z blagim nelagodjem ali kroničnimi bolečinami, boste našli koristne nasvete za izboljšanje vaših težav!
Bolečine v dlani so lahko posledica mnogih vzrokov, od preprostih preobremenitev dlani do resnejših zdravstvenih stanj.
Najpogostejši vzroki bolečin v dlani so:
preobremenitev (dolgotrajna uporaba računalniške miške ali tipkovnice, težko fizično delo in ponavljajoči se gibi pri različnih športih),
sindrom karpalnega kanala (stiskane živca medianusa v zapestju, ki se kaže s simptomi, kot so mravljinčenje prvih treh prstov, otrplost, bolečina in šibkost v roki),
tendinitis ali de Quervainov sindrom (vnetje kit zaradi ponavljajočih gibov – pogosto se pojavi pri ljudeh, ki dvigujejo težke predmete ali izvajajo ročna dela),
poškodbe (zlomi in izpahi),
utesnitveni sindrom (pritisk na živec v dlani, povzroča bolečino in mravljinčenje v prstancu in mezincu) in
slaba prekrvavitev (krčenje žil ob nizkih temperaturah ali stresu, prsti postanejo beli ali modrikasti ter boleči).
V primeru, da bolečine ne minejo ali se še stopnjujejo, je priporočljivo obiskati specialista, ki bo ocenil vaše stanje in predlagal ustrezno zdravljenje.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za bolečine v dlani so različni in lahko povečajo verjetnost nastanka težav. Nekateri so povezani z življenjskim slogom, drugi z določenimi bolezenskimi stanji ali poklici.
Med pogoste dejavnike tveganja uvrščamo:
stres,
starost (starejši ljudje so bolj dovzetni za bolezni kot sta artritis in obraba sklepov),
poklic (pisarniški delavci, glasbeniki in športniki),
ponavljajoči se gibi ali preobremenitev (ponavljajoče prijemanje ali stiskanje, dvigovanje težkih bremen in slaba ergonomija pri delu),
pretekle poškodbe (zlomi, zvini ali druge poškodbe zapestja ali dlani),
genetska nagnjenost (družinska zgodovina bolečin v dlani, sladkorna bolezen in avtoimune bolezni),
hormonski dejavniki (nosečnost in menopavza) in
slaba prekrvavitev ali živčne motnje.
Če imate več dejavnikov tveganja, je pomembno, da preventivno ukrepate – prilagodite vaše delo, izboljšate ergonomijo delovnega in bivalnega prostora ter izvajajte primerne vaje!
Pogosti simptomi
Bolečine v dlani se lahko kažejo na različne načine, od blagih nelagodij do hudih omejitev gibanja.
Simptomi so odvisni od vzroka bolečine, vendar so najpogostejši naslednji:
bolečina (ostra ali topa bolečina v dlani, največkrat se pojavi ob gibanju, lahko je tudi pekoča ali utripajoča),
mravljinčenje in otrplost (mravljinčenje v palcu, kazalcu in sredincu – znak sindroma karpalnega kanala, otrplost prstanca in mezinca – znak težav z živcem ulnarisom),
oteklina (vidna oteklina na predelu prstov ali dlani),
znaki vnetja (rdečica in toplota),
zmanjšana moč prijema (težave pri prijemanju predmetov, spuščanje stvari iz roke in slabši nadzor nad gibi prstov) in
omejeno gibanje (težave pri upogibanju in iztegovanju prstov ter odpiranju in zapiranju dlani).
Simptomatika bolečine v dlani se lahko med posamezniki močno razlikuje. Razlog za to se skriva v raznolikosti stanj, ki vodijo do bolečin.
Za postavitev pravilne diagnoze bolečin v dlani specialist opravi več korakov. Začne se z dobro anamnezo, kjer vas vpraša po simptomih, načinu življenja in morebitnih preteklih poškodbah. Sledi klinični pregled z opazovanjem in palpacijo, pri čemer se preveri občutljivost, prisotnost otekline, moč prijema, gibljivost in morebitno mravljinčenje.
V primeru suma na težave z živci se opravijo tudi specialni nevrološki in ortopedski testi (npr. Phalenov test upogiba zapestja, Tinelov test perkusije živca) in nevrološki pregled dermatomov, miotomov in refleksov.
V uporabi so tudi mnoge diagnostične slikovne preiskave, za katere se odločimo na podlagi kliničnega pregleda in anamneze. Rentgen (RTG) se uporablja za odkrivanje zlomov, artritisa in deformacije kosti, ultrazvok je namenjen za pregled kit in živcev, MR za podrobno sliko mehkih tkiv in EMG za preverjanje delovanja (prevodnosti) živcev in mišic.
Pravilna diagnoza je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje bolečin v dlani, saj omogoča izbiro najprimernejše terapije, s katero bomo ne le lajšali simptome, ampak tudi učinkovito odpravili bolečine!
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vzroka bolečin v dlani, vendar vključuje kratkotrajen počitek (zmanjšanje bolečin in ponavljajočih gibov dlani) in zaščito prizadete dlani, kar lahko vključuje nošenje opornice (npr. za sindrom karpalnega kanala). Prav tako se svetuje hlajenje področja ali obravnava s Sixtus ultrazvočno krioterapijo za zmanjšanje otekline in vnetja.
Če so bolečine preveč moteče, se kot podporno terapijo svetuje jemanje protibolečinskih zdravil. Nekaterim posameznikom prijajo topli obkladki (predvsem pri kroničnih bolečinah in artritisu). V akutnem obdobju je ključno izogibanje dejavnostim, ki poslabšajo simptome. Pomembno vlogo igrajo tudi druge najnaprednejše instrumentalne terapije, kot je Summus laserska terpija ali TECAR Wintecare terapija.
Ko se bolečina umiri, preide zdravljenje v fazo kinezioterapije, kjer si fizioterapevti skupaj s kineziologi prizadevajo obnoviti gibljivost, moč in polno funkcionalnost dlani. Kinezioterapija vključuje prilagojene vaje za raztezanje in krepitev mišic dlani, komolca in rame, ki pomagajo izboljšati fleksibilnost sklepov in zmanjšati togost, ki pogosto nastane po poškodbi ali vnetju.
Najnovejše znanstvene študije svetujejo tudi redno izvajanje kinezioloških vaj za izboljšanje koordinacije in sklepne stabilnosti, kar pomaga pri zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. Pomembno vlogo ima še funkcionalna vadba, ki je prilagojena potrebam vsakega posameznika. S takšno vadbo postopno uvajamo različne funkcionalne gibe, kot so prijemanje in upogibanje prstov, kar pripomore k izboljšanju sposobnosti roke za opravljanje vsakodnevnih nalog.
Po zaključeni fazi aktivne rehabilitacije se zdravljenje nadaljuje s post rehabilitacijo, ki je pomembna za dolgoročno vzdrževanje zdravja dlani. Vključuje redne vaje za ohranjanje gibljivosti, moči in preprečevanje poškodb. Potrebne so tudi nekatere ergonomske prilagoditve (npr. uporaba ergonomske miške, tipkovnice, primerna višina mize itd.).
Pravilno in pravočasno zdravljenje bolečin v dlani lahko pripelje do popolnega okrevanja in obnovitve funkcionalnosti roke, pri čemer je prognoza običajno zelo dobra, še posebej ob upoštevanju preventivnih ukrepov in prilagoditev življenjskega sloga!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza in trajanje rehabilitacije pri bolečinah v dlani sta primarno odvisni od vrste in resnosti težave ter časa, ki je potreben za popolno okrevanje.
Pri akutnih težavah (preobremenitev, manjše poškodbe, vnetje kit) je prognoza zelo dobra, če je zdravljenje pravočasno. Z ustrezno terapijo lahko dosežete popolno okrevanje in vrnitev k običajnim aktivnostim. Rehabilitacija običajno traja od 4 do 6 tednov, odvisno od resnosti simptomov in odziva na zdravljenje.
Pri težavah, kot je sindrom karpalnega kanala ali artritis je rehabilitacija nekoliko daljša in morda celo zahteva operativno zdravljenje. Rehabilitacija pri takšnih primerih traja od 6 do 12 tednov.
Kronične težave zahtevajo daljšo rehabilitacijo (3 do 6 mesecev ali več), vendar lahko ob upoštevanju rehabilitacijskega programa stanje stabiliziramo.
Za učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo bolečin v dlani se lahko zanesete na strokovno pomoč klinike Medicofit, kjer vam bomo z individualnim pristopom in naprednimi terapevtskimi metodami hitro pomagali obnoviti funkcionalnost in zmanjšati bolečino!
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Bongers, P. M., Kremer, A. M. in Laak, J. ter. (2002). Are psychosocial factors, risk factors for symptoms and signs of the shoulder, elbow, or hand/wrist?: A review of the epidemiological literature. American Journal of Industrial Medicine, 41(5), 315–342. https://doi.org/10.1002/ajim.10050
Starcea, I. M., Bodescu Amancei Ionescu, L., Lazaruc, T. I., Lupu, V. V., Bogos, R. A., Ioniuc, I., Dragan, F., Lupu, A., Galatanu, L. S., Miron, I. C. in Mocanu, A. (2023). Palm-Plant Pain, Sign of a Severe Systemic Disease? Case Report and Review of Literature. Genes, 14(2), Art. 2. https://doi.org/10.3390/genes14020516
