Ste občutili nenavadno bolečino v križu, ki se širi v noge ali vas omejuje pri hoji? Morda gre za več kot le običajno bolečino v hrbtu, možno je, da se soočate z anterolistezo. To stanje pogosto ostane spregledano, dokler se simptomi ne stopnjujejo in začnejo vplivati na kakovost življenja.
Anterolisteza je zdrs vretenca naprej glede na spodnje vretence. Do tega pride zaradi oslabitve okoliških struktur, ki skrbijo za stabilnost hrbtenice. To so predvsem medvretenčni diski, ligamenti in mali hrbtenični sklepi. Najpogosteje se pojavlja v ledvenem delu hrbtenice, kjer so mehanske obremenitve tudi največje.
Vzrokov za nastanek anterolisteze je več – lahko gre za degenerativne spremembe (najpogosteje zaradi staranja), travmatskepoškodbe, prirojene nepravilnosti ali ponavljajoče prekomerne obremenitve. Stanje lahko povzroča bolečino v križu, občutek nestabilnosti, mravljinčenje v nogah, v hujših primerih pa tudi motnje gibanja ali nadzora nad mehurjem.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje pomaga razbremeniti prizadeto področje, okrepiti podporne mišice in izboljšati stabilnost hrbtenice. Z ustreznim programom lahko bistveno zmanjšamo simptome in upočasnimo napredovanje težave, v številnih primerih pa tudi preprečimo potrebo po operaciji.
Ta članek razkriva, zakaj anterolisteze ne smemo ignorirati in kako s pravočasno fizioterapevtsko obravnavo ohranimo gibanje brez bolečin!
Vzroki za nastanek anterolisteze so različni in so odvisni od starosti posameznika, nivoja telesne aktivnosti in splošnega stanja hrbtenice.
Med najpogostejše vzroke za nastanek anterolisteze uvrščamo:
degenerativne spremembe (s staranjem pride do obrabe medvretenčnih ploščic, vezi in sklepov, kar zmanjša stabilnost vretenc in poveča tveganje za njihov zdrs),
poškodbe (nenadni udarci ali zlomi lahko poškodujejo strukture, ki skrbijo za stabilnost vretenc),
prirojene nepravilnosti (nekatere osebe se rodijo z nepravilno oblikovanimi vretenci ali s prirojenimi pomanjkljivostmi v medvretenčnih strukturah),
mehansko preobremenjevanje (dolgotrajno dvigovanje težkih bremen, intenzivni športi ali nepravilna tehnika gibanja lahko vodijo v obrabo in zdrs vretenca) in
spondiloliza (stresna fraktura v delu vretenca – pars interarticularis vodi v zdrs in je pogost vzrok pri mlajših, aktivnih osebah).
Poleg omenjenega lahko na pojav anterolisteze vplivajo tudi drugi faktorji, kot so prekomerna telesna teža, nezadostna mišična podpora trupa ter ponavljajoče se nepravilne drže ali gibanja, ki dodatno obremenjujejo hrbtenico.
Dejavniki tveganja
Na razvoj anterolisteze vplivajo številni dejavniki, ki dodatno obremenjujejo hrbtenico ali pospešujejo njeno obrabo. Prepoznavanje teh dejavnikov je ključno za pravočasno preventivo in izbiro ustrezne terapije.
Med pogoste dejavnike tveganja spadajo:
starost (z leti se poveča možnost obrabe medvretenčnih diskov in sklepov),
prekomerna telesna teža (dodatno pritiska na ledveni del hrbtenice),
težko fizično delo ali ponavljajoči se gibi (dolgotrajno dvigovanje bremene ali napačne tehnike obremenjujejo spodnji del hrbta),
športi z velikimi obremenitvami na hrbtenico (gimnastika ali dvigovanje uteži),
genetska nagnjenost (nekateri se rodijo s šibkejšimi strukturami v hrbtenici) in
predhodne poškodbe ali operacije hrbtenice (lahko oslabijo stabilizacijske strukture).
Poleg omenjenih dejavnikov lahko tudi kronični stres in nepravilna drža poslabšata stabilnost hrbtenice ter povečata tveganje za nastanek anterolisteze.
V okviru zdravljenja ne obravnavamo zgolj simptomov, ampak tudi temeljne vzroke. Le celostna obravnava in individualno prilagojen vadbeni program pomagata preprečiti napredovanje stanja in izboljšati stabilnost hrbtenice.
Značilni simptomi
Pogosti simptomi anterolisteze vključujejo bolečino v križu, ki se lahko širi v zadnjico ali noge, občutek togosti ali napetosti v hrbtenici, zmanjšano gibljivost ter občutek nestabilnosti v spodnjem delu hrbta.
Pri napredovanih primerih se pojavijo tudi mravljinčenje, odrevenelost ali mišična oslabelost v spodnjih okončinah. Bolečina je pogosto hujša pri dolgotrajnem sedenju, stanju ali obremenitvah, lahko pa se poslabša tudi ponoči.
Simptomi se razvijajo postopoma, zato jih pacienti sprva pripisujejo običajni utrujenosti ali napetosti v mišicah. Brez ustreznega zdravljenja lahko anterolisteza vodi do trajnejših živčno-mišičnih motenj.
Diagnozo anterolisteze postavimo na podlagi podrobne anamneze, kliničnega pregleda in slikovne diagnostike. Najprej ocenimo držo, gibljivost hrbtenice, mišično moč ter intenziteto bolečine in prisotnost nevroloških znakov (pregled po dermatomih, miotomoih in ocena refleksov).
Za potrditev zdrsa vretenca so nam v pomoč rentgenski posnetki, predvsem stranska slika, kjer je pomik jasno viden. V zahtevnejši primerih se dodatno opravita MR ali CT, da se natančneje ocenijo živčne strukture in mehka tkiva. Pravočasna in natančna diagnoza omogočata uspešno usmerjeno terapijo.
Zdravljenje
Zdravljenje anterolisteze je večstopenjski proces, ki zahteva celosten pristop in natančno prilagoditev terapije glede na resnost težave in stanje pacienta. K zdravljenju pristopamo postopoma in upoštevamo potrebe telesa, saj lahko le tako dosežemo dolgoročne rezultate in izboljšamo kakovost življenja.
V akutni fazi se osredotočimo predvsem na lajšanje vnetja in bolečin. Uporabljamo različne napredne fizikalne metode, kot so Sixtus krioultrazvok, Summus visokoenergijski laser ali HiTop elektroterapija, ki pomagajo zmanjšati bolečino, sprostiti tenzijo miofascialnega sistema in spodbuditi regeneracijske procese.
Sočasno svetujemo zadostenpočitek in prilagoditev aktivnosti, ki bi še dodatno obremenjevale hrbtenico. Hkrati spodbujamo ustrezno telesno aktivnost, da preprečimo otrdelost sklepov ali druge neželene posledice neaktivnosti.
Ko se simptomi nekoliko umirijo, preidemo v kinezioterapevtsko fazo, kjer v kliniki Medicofit začnemo z uvajanjem vaj za krepitev mišic trupa, predvsem globokih stabilizatorjev hrbtenice. Pomembno je, da postopomaizboljšujemo gibljivost kot tudi stabilnost, pri čemer uporabljamo ciljno usmerjene vaje, ki podpirajo pravilno držo in zmanjšujejo pritisk prizadeto področje. S tem krepimo oporo hrbtenici in preprečujemo ponovitve težav.
Za dolgoročno ohranjanje rezultatov in preprečevanje ponovne anterolisteze je ključnega pomena preventivno vzdrževanje. Spodbujamo redno telesno aktivnost, pravilno ergonomijo pri delu in vsakodnevnih opravilih ter nadaljujemo s preventivnimi vajami za moč in gibljivost. S tem namenom omogočamo vključitev v program dolgotrajne preventivne vadbe, s katerim boste poskrbeli za ustrezno telesno pripravljenost in uspešen nadzor nad simptomi.
ŠTUDIJA PRIMERA
Osnovni podatki o pacientu: 53-letni gospod, pisarniški delavec in rekreativni plavalec, je obiskal diagnostično terapijo zaradi kronične bolečine v križu, ki se je pojavljala predvsem po daljšem sedenju. Zaradi bolečin je bil primoran omejiti plavalno aktivnost. Predhodno opravljena rentgenska diagnostika je izpostavila anterolistezo 1. stopnje segmenta L4-L5
Začetno stanje: Pacient je poročal o topi, občasno pekoči bolečini v ledvenem delu brez sevanja v noge. Klinični pregled je razkril zmanjšano stabilnost trupa in povečano mišično napetost paravertebralnega mišičja.
Potek zdravljenja: Akutna faza zdravljenja je bila usmerjena v zmanjšanje simptomatike. V ta namen smo uporabili razširjeno shemo instrumentalnih metod zdravljena – TECAR in lasersko terapijo, diamagnetoterapijo in HiTop elektroterapijo. Učinke instrumentalnih postopkov smo dopolnjevali z izvajanjem manualnih tehnik mehkotkivne obravnave. Ob izboljšanju klinične slike smo pričeli z intenzivnejšo terapevtsko vadbo, ki je temeljila na krepitvi globokih stabilizatorjev trupa ter postopnem izpostavljanju večjim obremenitvam.
Končno stanje: Pacient je po opravljenem zdravljenju poročal o popolni odsotnosti bolečin pri sedenju, izboljšanem telesnem počutju ter večji samozavesti pri plavanju.
Številne znanstvene študije kažejo, da kar 80 % ljudi z blago do zmerno anterolistezo uspešno okreva s konzervativnimi metodami, kot so fizioterapija ali vadbena terapija. Fizioterapija ima ključno vlogo, saj ne le lajša simptome, ampak tudi krepi mišični okvir hrbtenice, izboljšuje gibljivost in preprečuje napredovanje bolezni!
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza anterolisteze je običajno dobra, če pravočasno začnemo z ustreznim zdravljenjem in upoštevamo navodila fizioterapevtov. Uspeh zdravljenja je odvisen od stopnje zdrsa, prisotnosti nevroloških simptomov ter pacientove aktivne vloge pri rehabilitaciji.
Večina oseb občuti pomembno izboljšanje bolečin in stabilnosti hrbtenice že v nekaj tednih, medtem ko celoten proces rehabilitacije lahko traja od nekaj mesecev do pol leta, odvisno od resnosti težave in doslednosti pri izvajanju vaj. Redno vzdrževanje doseženega stanja je ključno za preprečevanje ponovitev in dolgoročno kakovost življenja.
Tisti, ki vztrajajo pri redni vadbi in dosledno sledijo smernicam strokovnjakov, dolgoročno dosegajo boljše rezultate, manj pogosto občutijo bolečine in lažje ohranjajo aktivno življenje brez omejitev.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje
Viri in literatura
Kawasaki, M., Tani, T., Ushida, T. in Ishida, K. (2007). Anterolisthesis and retrolisthesis of the cervical spine in cervical spondylotic myelopathy in the elderly. Journal of Orthopaedic Science, 12(3), 207–213. https://doi.org/10.1007/s00776-007-1122-5
Mazurek, M., Kulesza, B., Gołębiowska, N., Tyzo, B., Kura, K. in Szczepanek, D. (2023). Factors Predisposing to The Formation of Degenerative Spondylolisthesis—A Narrative Review. Medicina, 59(8), Art. 8. https://doi.org/10.3390/medicina59081430
Oichi, T., Oshima, Y., Taniguchi, Y., Matsubayashi, Y., Chikuda, H., Takeshita, K. in Tanaka, S. (2016). Cervical Anterolisthesis: A Predictor of Poor Neurological Outcomes in Cervical Spondylotic Myelopathy Patients After Cervical Laminoplasty. Spine, 41(8), E467. https://doi.org/10.1097/BRS.0000000000001277
Rahman, M. M., Hasan, M. Z., Islam, A., Afridi, S. in Nujhat, M. (2023). Rehabilitation Protocol for spondylolisthesis Patients: A Treatment Protocol. Journal of Spine Research and Surgery, 5(2), 35–39.
