Sudeckov sindrom: prepoznavanje in možnosti zdravljenja

Ste že kdaj slišali za stanje, pri katerem tudi majhna poškodba sproži bolečino, ki je nesorazmerno močna, dolgotrajna in pogosto ne popusti niti v mirovanju? To ni navadna posledica poškodbe, temveč značilen znak Sudeckovega sindroma – redkega, a zelo zahtevnega stanja, ki lahko posameznika močno omeji v vsakdanjem življenju.

Sudeckov sindrom, ali strokovno imenovan kompleksni regionalni bolečinski sindrom je motnja, pri kateri telo pretirano reagira na poškodbo, kar vodi v hude bolečine, otekanje, spremembe barve in temperature kože ter postopno izgubo gibljivosti prizadetega uda. Čeprav je sprožilec pogosto navadna poškodba, zlom ali operacija, se simptomi razvijejo nesorazmerno glede na obseg začetne poškodbe.

Vzroki za nastanek še vedno niso popolnoma pojasnjeni, vendar strokovnjaki menijo, da gre za motnjo v delovanju živčevja in nenormalen odziv imunskega sistema. Dejavnikov tveganja je kar precej – od zlomov, operativnih posegov in vse do daljše imobilizacije. Sindrom se pogosteje pojavlja pri ženskah, a lahko prizadene vsakogar.

Pri zdravljenju ima zelo pomembno vlogo fizioterapija. Z zgodnjo, ciljno usmerjeno obravnavo lahko omilimo bolečine, preprečimo togost in ohranimo funkcionalnost sklepa ter mišic. Napredne metode, kot so TECAR terapija, HiTop visokotonska elektrostimulacija in individualne terapevtske vaje, omogočajo postopno vračanje gibljivosti in izboljšanje kakovosti življenja.

Z zgodnjim prepoznavanjem in ustrezno fizioterapevtsko obravnavno lahko ublažimo posledice Sudeckovega sindroma ter uspešno vzpostavimo nadzor nad bolečinami ter povrnemo gibljivost in predvsem boljšo kakovost življenja.

Naročite se na zdravljenje Sudeckovega sindroma

Sudeckov sindrom, danes poznan tudi kot KRBS, je kronično bolečinsko stanje, ki nastane po poškodbi, operaciji ali daljši imobilizaciji uda. Gre za stanje, kjer se telo na relativno nedolžen dogodek odzove pretirano. Največkrat prizadene roke in noge, zlasti po zlomih zapestja ali gležnja.

Najpogosteje se pojavi pri odraslih v srednjih letih, pogostejši pa je pri ženskah kot pri moških. K razvoju so bolj nagnjeni tisti, ki so imeli zlome, kirurške posege, poškodbe živcev ali bili deležni dolgotrajne imobilizacije uda. Čeprav redko, se sindrom lahko pojavi tudi pri mlajših, kar laže, da vzroki niso povezani le s starostjo, temveč predvsem z odzivom živčnega in imunskega sistema.

Natančen vzrok za nastanek Sudeckovega sindroma še ni popolnoma razjasnjen, a je v ospredju neustrezna reakcija živčnega in imunskega sistema na poškodbo ali obremenitev uda. Po zlomu, operaciji ali celo manjši poškodbi se v prizadetem predelu sproži pretiran vnetni odziv, ki vodi v moteno prekrvavitev, povečano občutljivost živcev in spremembe v delovanju mišic ter kože.

Dejavniki tveganja za razvoj Sudeckovega sindroma se med seboj pogosto prepletajo. Med ključne dejavnike sodijo zlomi, kirurški posegi, poškodbe živcev in daljša imobilizacija uda v mavcu. Tipičen primer v praksi je zlom, ki zahteva operacijo in dolgotrajno imobilizacijo. Takšen potek dogodkov lahko bistveno poveča možnost za razvoj KRBS.

Znanstvene raziskave kažejo, da se sindrom pogosteje razvije pri ženskah med 40. in 60. letom starosti, povečano tveganje pa imajo tudi osebe s predhodnimi nevrološkimi ali revmatskimi obolenji!

Sudeckov sindrom se praviloma razvija postopoma in njegovi simptomi niso vedno enaki pri vseh obolelih. Najznačilnejši znak je intenzivna, pekoča bolečina, ki je nesorazmerna s poškodbo ali posegom. Bolečina se pogosto stopnjuje ob dotiku, gibanju ali celo ob blagih dražljajih kot je rahel dotik oblačila.

Ob tem se pojavijo še oteklina, spremembe barve in temperature kože, pri čemer je lahko prizadeti ud nenavadno rdeč, vijoličast ali hladen na otip. Koža postane občutljiva, včasih sijoča in tanka, lahko pa se pojavijo tudi motnje potenja.

Z napredovanjem bolezni pride do zmanjšane gibljivosti sklepa, oslabelosti mišic ter sprememb v strukturi kosti. Pogosto posamezniki opisujejo tudi občutek togosti, tresenja ali krčev v mišicah.

Zaradi raznolikih simptomov je pravočasna diagnoza ključa, saj omogoča zgodnje zdravljenje in večjo možnost ohranitve normalne funkcije prizadetega uda.

Naročite se na zdravljenje Sudeckovega sindroma

Diagnoza

Diagnozo postavimo klinično – na podlagi znakov (dolgotrajna, pekoča bolečina, oteklina, sprememba barve in temperature kože) in podrobnega kliničnega pregleda (opazimo predvsem omejeno gibljivost). Pogosto se za potrditev uporabljajo slikovne preiskave, kot sta RTG in MR, medtem ko lahko scintigrafija kosti pomaga ugotoviti vzrok težav v zgodnji fazi bolezni.

Z zgodnjo in natančno diagnozo lahko učinkovito načrtujemo zdravljenje, ki bo zmanjšalo bolečino, pospešilo regeneracijo in preprečilo dolgoročne zaplete.

Zdravljenje

Pri zdravljenju Sudeckovega sindroma imamo v kliniki Medicofit na voljo več možnosti, ki jih vedno prilagodimo posamezniku in stopnji bolezni. Največ uspeha dosežemo s kombinacijo različnih terapevtskih metod, v določenih primerih pa se sočasno uporabljajo tudi zdravila za lajšanje bolečine ali blokade živcev. Operativni posegi so redkejši in so le izhod v skrajnih primerih.

V akutni fazi je ključno zmanjšati bolečino in preobčutljivost tkiva, kar dosežemo z Wintecare TECAR terapijo, s katero aktiviramo mikrocirkulacijo in pospešimo celično presnovo. Učinke še okrepimo s funkcionalno elektrostimulacijo in Sixtus ultrazvočno krioterapijo, ki zmanjšujeta bolečino, oteklino in hkrati ohranjata mišični tonus. V tem obdobju uvajamo tudi nežne mobilizacije sklepa in manualne tehnike za sproščanje mišic.

Ko bolečina popusti, v ospredje stopi kinezioterapevtska vadba. Uporabljamo ciljane terapevtske vaje za izboljšanje splošne gibljivosti, ki jih kombiniramo z vajami proti uporu za postopno vračanje mišične moči. Poseben poudarek dajemo korektivnim vajam za izboljšanje stabilnosti ter napredni kineziološki vadbi, ki spodbuja ponovno uporabo prizadetega uda v funkcionalnih vzorcih gibanja.

V obdobju post-rehabilitacije vztrajamo pri individualno oblikovanem programu za ohranjanje funkcionalnosti ter preprečevanje razvoja komplikacij. To pomeni, da posameznika naučimo specifičnega sklopa vaj, ki jih izvaja doma. Poleg tega pacientom svetujemo prilagoditve dnevnih navad – pri delu za računalnikom svetujemo uporabo ergonomske opore za stopala in ergonomsko podlogo za miško. Program redno nadgrajujemo glede na napredek, saj je dolgoročno vzdrževanje pridobljenih rezultatov enako pomembno kot sama rehabilitacija.

Bartl, R. in Bartl, C. (2019). Complex Regional Pain Syndrome (CRPS, Sudeck’s Disease). V R. Bartl in C. Bartl (ur.), The Osteoporosis Manual: Prevention, Diagnosis and Management (str. 383–387). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-00731-7_61

Complex Regional Pain Syndrome in the Foot. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 21. avgust 2025, s https://www.physio-pedia.com/Complex_Regional_Pain_Syndrome_in_the_Foot

Maihöfner, C., Seifert, F. in Markovic, K. (2010). Complex regional pain syndromes: new pathophysiological concepts and therapies. European Journal of Neurology, 17(5), 649–660. https://doi.org/10.1111/j.1468-1331.2010.02947.x

Rocha de Lossada, C., Rodríguez Calvo de Mora, M., Hernando Ayala, C. in Borroni, D. (2019). Photophobia and neuropathic pain in Sudeck’s syndrome. Archivos de la Sociedad Española de Oftalmología (English Edition), 94(6), 293–296. https://doi.org/10.1016/j.oftale.2018.11.012